Francija, Nemčija in Španija so podpisale sporazum o vojaškem programu, katerega osrednji projekt je izdelava evropskega lovskega letala nove generacije. Ta bi bil glavni adut stare celine pri razvijanju skupne evropske obrambne strategije, neodvisne od Združenih držav. Program z uradnim imenom Sistem boja v zraku za prihodnost (FCAS) vključuje tudi razvoj brezpilotnih letal in satelitov.
Sporazum so podpisali francoska obrambna ministrica Florence Parly, njena nemška kolegica Annegret Kramp-Karrenbauer in državni sekretar na španskem obrambnem ministrstvu Ángel Olivares Ramírez. Kramp-Karrenbauerjeva je ob podpisu sporazuma izpostavila širše razsežnosti projekta, ki po njenem predstavlja skupno politično voljo in strateški sporazum sodelujočih držav.
O sistemu FCAS sta se dogovorila francoski predsednik Emmanuel Macron in nemška kanclerka Angela Merkel že julija 2017, s čimer je poskušal tedanji novi francoski predsednik dati nov zagon evropskemu povezovanju. Vojaški analitiki ocenjujejo, bi neuspeh projekta Evropo dokončno povsem podredil ZDA.
Prototip do leta 2026
Za zdaj je treba v projekt oziroma v njegova glavna izvajalca, podjetji Dassault in Airbus, ter njune partnerje vložiti 155 milijonov evrov. Vsak pol bosta prispevala Berlin in Pariz, projektu se je pridružila še Španija. Do leta 2025 bo projekt stal štiri milijarde evrov, do leta 2030 pa osem milijard evrov.
Glavni cilj je izdelava lovca šeste generacije, ki naj bi nadomestil sedanja lovska letala, francoske rafale in eurofighter tycoon. Pri njegovi izdelavi sodelujejo Nemčija, Velika Britanija, Italija in Španija. Zdaj podpisani sporazum med obrambnimi ministrstvi Francije, Nemčije in Španije predvideva, da bo prototip lovca izdelan leta 2026, nova letala pa naj bi začeli uporabljati šele leta 2040. Glavno vlogo pri razvoju in izdelavi naj bi imel francoski Dassault, ki je doslej izdeloval letala rafale.
Zadržkih nemških poslancev
Sicer se je nemški parlament, ki mora odobriti vsako investicijo nad 25 milijonov evrov, dolgo časa obotavljal glede podpore sistemu FCAS. To je storil šele v sredo, torej dan pred podpisom sporazuma. Nemci so se namreč bali, da bi imeli Francozi pri tem sodelovanju prevlado.
Hkrati Berlin in Pariz razvijata tudi projekt MGCS (glavni sistem za kopensko bojevanje), ki predvideva izdelavo tankov nove generacije. Tu naj bi imeli glavno vlogo Nemci, tako da bi vsaka država prevladala tam, kjer je boljša oziroma ima več znanja.
Toda nemški parlament je ob odobritvi sredstev postavil vladi Angele Merkel sedem pogojev, tudi zato, ker je projekt FCAS nekajkrat večji in dražji od sistema za kopensko bojevanje. Med drugim nemški parlament zahteva, da oba projekta potekata vzporedno. Zahteva večjo porazdelitev vlog pri izdelavi lovca, se pravi več dela za nemške obrate in nemške specialiste. Parlament želi tudi trimesečna poročila o napredovanju obeh projektov.
Ob tem pa ostaja vprašanje, ali bo projekt tega francosko-nemškega lovskega letala prihodnosti preživel konec nemške velike koalicije in konec vladanja Merklove. Zato se Franciji mudi s prvimi fazami, tako da opustitev projekta ne bi bila več mogoča.
