Štirinajst let že župan vztraja pri načrtovanju garaž pod tržnico. Mar niso prioritete župana Jankovića popolnoma napačne? Ali ne bi bilo bolj smotrno, da bi denar, načrtovan za gradnjo garaže pod tržnico, uporabili za prenovitev kopališča Ilirija, kar je v širšem interesu občanov? Ali za gradnjo doma za upokojence? Prvenstvena županova prioriteta pa bi morala biti protipotresna sanacija osmih potresno najbolj ogroženih stolpnic v centru Ljubljane, v katerih je ogroženo življenje približno 345 družin oziroma več kot 1000 občanov. Še bi lahko naštevali prioritete. Ponovno poudarjamo, da garaža pod tržnico nikakor ni prioriteta, sploh ni potrebna, ker je garaža v bližini tržnice skoraj prazna. Ponujamo tudi alternativo, za katero so že izdelani načrti, torej gradnja garaž v grajskem hribu.
Projekt gradnje garaž pod tržnico se stalno spreminja, stroške pa plačujemo občani, tudi tisti, ki projektu v veliki večini nasprotujemo. Gradbene stroške (predvidenih 25 milijonov evrov leta 2010, 41,7 milijona evra leta 2017) bi plačali iz našega denarja, nas davkoplačevalcev. V zadnji projektni varianti je zmanjšano število parkirnih prostorov od prvotno zasnovanih 515 do 368. Izračunali smo, da bi cena za en parkirni prostor (vključno s sanacijo Mahrove hiše) znašala 113.315 evrov! Gradnja garaž v grajskem hribu bi bila občutno cenejša (primerjava: 16.500 evrov v Salzburgu). Podatkov o ceni parkirnega prostora pod Kongresnim trgom nimamo. Zadnje variante projekta nismo videli, čeprav je dolžnost mestne oblasti, da obvešča občane, ki bi morali vedeti, kaj plačujemo, in nas seznani tudi s predlogi drugih arhitektov (na primer Kovač - Kerševan), o katerih je Dnevnik že poročal, a župan s svojo »sanjsko ekipo« na njune pobude ne odgovarja.
Po priloženi fotografiji v članku vidimo štiri podzemne etaže garažne hiše, ki posega v globino 12 metrov, pod površino Ljubljanice. Garažna hiša bi bila torej jez podtalnici izpod grajskega hriba, odmik od semenišča pa bi omogočil in povečal podtalnici pretok mimo župnišča ter semenišča pod Plečnikovimi arkadami v Ljubljanico in s tem ogrozil ter poškodoval kulturne spomenike državnega pomena. Osnova projektu bi moralo biti hidrogeološko poročilo, a tega do sedaj nismo videli, kljub temu da so bila celo že pridobljena gradbena dovoljenja v Rožni dolini izničena zaradi poročil pristojnega geološkega inštituta o delovanju podtalnice.
Še vedno pričakujemo poročilo Zavoda za varstvo kulturne dediščine o posledicah gradnje garaž pod Kongresnim trgom ter ocene stroškov sanacije delovanja podtalnice. Kozmetično popravilo tlaka in premaz sten uršulinske cerkve niso dovolj. Spet so se pojavile razpoke na obokih, ki dolgoročno ogrožajo stavbo. Sanacija temeljev in nadomestitev hrastovih pilotov, ki zaradi spremembe podtalnice pospešeno trohnijo, z betonskimi bo zahtevala sredstva, o katerih mestna oblast niti ne razmišlja, a bodo hud finančni zalogaj. Poleg uršulinske cerkve bo potrebna dodatna sanacija preostalih obrobnih zgradb Kongresnega trga. Posledice gradnje garaž pod Kongresnim trgom in delovanje podtalnice bi morale biti seveda osnova presoji gradnji pod tržnico, a se mestna oblast iz preteklih napak ni ničesar naučila in še nadalje neodgovorno načrtuje uničevanje narodne, z zakonom zaščitene dediščine.
Garažna hiša za obiskovalce tržnice ni potrebna, saj je že sedaj garaža v neposredni bližini tržnice skoraj prazna. A mestna oblast že leta vztraja zato, da bi realizirala projekt, ki ga potrebuje zaradi načrtovanega hotela v Kresiji.
Ali gre res za sistematično uničevanje narodne kulturne dediščine, prav tako kot je bilo uničeno kolišče na Špici? Iz predlaganega rimskega muzeja pod Kongresnim trgom je nastal Chopinov prehod, zimsko in poletno zatočišče narkomanov, s kipom velikega glasbenika, ponosa poljskega naroda, ki krasi vhod v stranišče.
Pričakujemo, da bo končno ministrstvo za kulturo odločno ukrepalo in omogočilo ohranitev z zakonom zaščitene naše kulturne dediščine.
Marinka Kurilić za civilno iniciativo Tržnice ne damo
