Kot sta dejala dr. Blanka Ravnjak in dr. Jože Bavcon, ki sta pripravila razstavo, ta obiskovalca skozi kratko biografijo popelje skozi Humboldtovo življenje. »Izpostavi njegovo prelomno popotovanje v Južno Ameriko in predstavi njegova spoznanja ter odkritja iz različnih vej naravoslovnih znanosti, s čimer je pomembno prispeval k nadaljnjim odkritjem in vplival na druge znanstvenike, kot je na primer Darwin,« pove Bavcon. Razstava obsega deset panojev, na katerih je poleg slovenskega besedilo še besedilo v angleščini, nemščini in francoščini.
Humboldta so v deželi Kranjski poznali
Alexander von Humboldt se je rodil v Berlinu plemiški pruski družini. Na materino željo se je vpisal na trgovsko akademijo v Hamburg in leta 1787 uspešno končal študij financ in ekonomije. Pri enaindvajsetih se je nato vpisal na rudarsko akademijo v Freibergu (1790). Študij je uspešno končal že po osmih mesecih in postal rudarski inšpektor. Po materini smrti je delo inšpektorja opustil in se posvetil načrtovanju »življenjske ekspedicije«, ki je za vedno spremenila njegov pogled na svet in naravo.
Za zdaj podatka o povezavi Humboldta s slovenskimi botaniki tedanjega časa, kot pravita sogovornika, še nimamo. »Obstaja sicer zapis prevoda Humboldtovega razmišljanja o žitih v časopisu Novice kmetijskih, obertnijskih in narodskih reči iz leta 1852, kar nakazuje na to, da so tudi v tedanji deželi Kranjski Humboldta poznali,« povesta in dodata, da je tudi njuna želja, da bi raziskali možne povezave med Humboldtom in tedanjo Kranjsko in njenimi naravoslovci. »Ne nazadnje obstaja bogata Zoisova knjižnica, kjer bi se lahko morebiti našli dokazi o teh povezavah. Prav tako bi bilo zanimivo pregledati časopisje tedanjega časa.«
210-letna zgodovina Botaničnega vrta
V povezavi s Humboldtom obstaja kar nekaj anekdot, saj je bil v svojem času izredno popularen, šarmanten, bil je zelo dovtipen, včasih tudi zelo ostrega jezika. »Tako obstaja anekdota o tem, kako prav tako znani Charles Darwin sploh ni prišel do besede ob srečanju s Humboldtom, saj je slednji tako veliko govoril,« omeni Bavcon, ki tudi povabi na razstavo, katere namen je bil predstaviti Humboldta kot celovitega znanstvenika, ki je imel celovit pogled na svet, ki ga danes zelo parcialno rešujemo in zaradi premalo celovitega razmišljanja tudi velikokrat zelo slabo ali pomanjkljivo razumemo.
»Ob 210-letnici Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, ki je v letošnjem letu, in 100-letnici obnovitve univerze v Ljubljani, kot navaja Enciklopedija Britannica, mi pa na to pozabljamo, smo razstavo posvetili tudi naši Univerzi, ki naj bi tudi danes predstavljala kot celota vedenje, znanje in tudi modrost,« še pove Bavcon, tudi direktor omenjenega inštituta. Enciklopedija Britannica za začetek Univerze v Ljubljani navaja letnico 1595. »S poklonom Humboldtu, ki je deloval in postal najbolj popularen ravno v času nastajanja našega Botaničnega vrta v Ljubljani, smo želeli tudi prikazati povezanost znanosti v tedanjem času.«
Z 210-letno zgodovino vrta bi si lahko upravičeno 100-letnico Univerze podaljšali vsaj na 210 let, ker je bil Botanični vrt ustanovljen v okviru visokih šol – Ecole Centrales, ki so v Iliriji imele značaj Univerze, in je od samih začetkov in potem tudi z ukinitvijo Ilirskih provinc deloval naprej in ohranil povezave s tedanjimi univerzitetnimi vrtovi po svetu. »Zato je celovito vedenje za renome Slovenije in Univerze v svetu tudi danes še kako pomembno,« povesta sogovornika, ki poudarita, da Botanični vrt to dokazuje, saj je bil leta 2018 med samo deseterico botaničnih vrtov na svetu, ki so dobili dva certifikata svetovne organizacije botaničnih vrtov s sedežem v Londonu.
