Višje izplačila razvojne pomoči gredo z roko v roki z višjim porastom sredstev pri finančnih inštitucijah v državah, ki so znane po svojih bančnih skrivnostih in diskretnem svetovanju o premoženju. Opazili so, da so se sredstva povišala vedno, ko so nakazali razvojno pomoč, danes poroča nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ). Raziskovalci Jorgen Juel Andersen, Niels Johannesen in Bob Rijkers so za članek primerjali dva sklopa dokumentacij. Na eni strani četrtletna izplačila Svetovne banke 22 revnim državam, na drugi strani pa podatke Banke za mednarodne poravnave, ki beleži porast sredstev revnih držav v davčnih oazah.
Ugotovili so, da če v enem četrtletju izplačilo razvojne pomoč preseže za en odstotek gospodarske storilnosti moči potrebne države, potem se povečajo sredstva te države v davčnih oazah za 3,4 odstotka v primerjavi s sredstvi držav, ki niso prejele razvojne pomoči. Niso pa narasla sredstva revnih držav v državah, ki niso davčne oaze.
Avtorji članka sicer priznavajo, da so možne tudi druge razlage. Mednarodna podjetja, ki sodelujejo z nekaterimi programi razvojne pomoči, bi lahko na primer naložile sredstva v davčne oaze. Vseeno je raziskovalcem bližje ideja, da si nekateri prilastijo del razvojne pomoči in naložijo na zasebne račune v davčnih oazah.
Ni razvidno kdo kopiči premoženje
Raziskava ima svoje omejitev, saj iz dokumentov ni razvidno, kdo si kopiči premoženje. Po njihovih ocenah sicer v davčne oaze izgine okoli pet odstotkov razvojne pomoči, domnevno kopičenje sredstev pri elitah pa bi lahko bila delna razlaga, zakaj razvojna pomoč ni tako učinkovita. Že študija iz leta 2017 je opozorila na podoben mehanizem dajanja sredstev na stran. Takrat so preučevali, kam izgine naftno bogastvo slabo vladanih revnih držav, in opozorili, da gre okoli 15 odstotkov dobička na zasebne račune v davčnih oazah.
Članek bi morali objaviti kot delovno poročilo Svetovne banke in kasneje v znanstveni reviji. Po informacijah FAZ je članek moral čez podroben postopek preverjanja, večkrat so skušali spremeniti vsebino, da bi ta zvodenela. Tednik Economist je celo poročal, da so želeli preprečiti objavo. Avtorji o tem niso vedeli nič in so jih medtem obvestili, da bodo članek objavili. FAZ še piše, da je s člankom povezan tudi odhod Goldbergove, saj da je skušala blokirati objavo. Položaj bo sicer zapustila konec meseca.
