Predsednik DZ Dejan Židan je uvodoma izpostavil velik pomen skrbi za zdravje rastlin. Rastline so temelj življenja, »predstavljajo 80 odstotkov hrane in proizvedejo 98 odstotkov kisika,« je spomnil. Podatki zadnjih znanstvenih raziskav kažejo, da je zaradi rastlinskih bolezni in škodljivcev vsako leto izgubljenih do 40 odstotkih prehranskih pridelkov, svetovno gospodarstvo pa zato vsako leto utrpi okoli 220 milijard dolarjev škode, je nanizal.
»Skrb za zdravje rastlin mora predstavljati regionalni, nacionalni in globalni interes,« se je strinjala ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec. Zaveda se, da je zato potrebna ustrezna politika oz. ukrepanje proti boleznim in škodljivcem.
Pozornost države na področju rastlin se povečuje
Generalni direktor Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Janez Posedi je medtem v svojem nagovoru poudaril, da se pozornost države na področju zdravja rastlin povečuje. Sredstva, ki jih Slovenija namenja za ta segment, so se, odkar uprava obstaja, povečala za 50 odstotkov, je povedal. Veseli ga, da se zdravje rastlin vse bolj prepoznava kot pomemben element koncepta 'eno zdravje' - zdravje ljudi, živali, rastlin, okolja. Za to pa je pomembno široko znanje, je opozoril.
Takšno znanje imamo tudi v Sloveniji. Na Nacionalnem inštitutu za biologijo tako delujejo prvi EU referenčni laboratoriji. Kot je danes dejala svetovalka direktorja inštituta Tamara Lah Turnšek, so ponosni, da lahko skupaj z Evropsko agencijo za varnost hrane (Efsa) ter Evropsko in mediteransko organizacijo za varstvo rastlin (EPPO) prispevajo k usmeritvam in sinergiji med stroko, družbo in politiko.
Vodja oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo na inštitutu Maja Ravnikar je opozorila, da diagnosticiranje škodljivcev v EU referenčnih laboratorijih omogoča preprečitev širjenja bolezni rastlin, pri čemer strošek za to običajno predstavlja en odstotek sredstev, ki so potrebna za ukrepe, če pride do epidemije.
Zoran Stančič: EU zagotavlja najvišjo kakovost življenja in bivanja
Referenčni laboratoriji EU zagotavljajo kakovostno enotno testiranje v EU, je izpostavil vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Zoran Stančič. Kot je povedal, »EU zagotavlja najvišjo kakovost življenja in bivanja, najboljše območje za življenje na svetu«. Za visoke standarde, tudi na področju okolja in hrane, pa po njegovih besedah potrebujemo politike, oblikovane na vrhunskih strokovnih osnovah in znanstvenih dognanjih.
Predstavnica Evropske komisije Francoise Munaut je spomnila, da so bila v Bruslju sprejeta nova pravila o zdravju rastlin in nadzoru, katerih cilj je zaščita kmetijstva, hortikulture, okolja pred novimi škodljivimi organizmi, ki se širijo z globalizacijo, popotniki in podnebnimi spremembami. Evropska komisija si prizadeva, tako Munautova, da bi bilo mogoče čim prej opredeliti ukrepe proti tem organizmom. V boju z njimi pa pomembno vlogo igrajo referenčni laboratoriji EU in EPPO, je delila mnenje sogovornikov.
EPPO ima 52 držav članic, dve opazovalki ter več kot 15 panelov z več kot 200 nacionalnimi strokovnjaki, je organizacijo predstavila pomočnica direktorja EPPO Francoise Petter. EPPO zgodaj opozarja in informira o škodljivcih, razvija standarde, pripravlja različne podatkovne dokumente in zemljevide, je naštela. »Mi pripravljamo priporočila, države pa predpise,« je dodala.
Današnji dogodek je Nacionalni inštitut za biologijo ob mednarodnem letu zdravja rastlin, 60-letnici svojega delovanja in pa delovanju prvih EU referenčnih laboratorijev v Sloveniji pripravil v sodelovanju z DZ in upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
