Biti socialni aktivist in še posebno naravovarstvenik je v Latinski Ameriki in tudi drugod postalo smrtno nevarno, saj napadi nanje in celo umori dosegajo trimestno letno število. Med prvimi letošnjimi žrtvami na tej celini sta bila naravovarstvena aktivista, umorjena v mehiški zvezni državi Michoacan. Z življenjem sta plačala svoja prizadevanja za zaščito in ohranitev naravnega habitata metuljev monarhov (Danaus plexippus). Ta prečudovita bitja vsako leto prepotujejo okoli 5000 kilometrov do gozdnatih in hribovitih predelov Michoacana, kjer prezimijo.

Homero Gomez Gonzalez, 50-letni inženir agronomije in upravitelj naravnega rezervata metuljev monarhov El Rosario v osrednjem delu Mehike, je 13. januarja izginil neznano kam. Nazadnje so ga videli na vaški prireditvi v kraju Ocampo blizu rezervata. Člani staroselskih kmečkih skupnosti so ga nemudoma začeli iskati, medtem ko se je policija zganila šele, ko sta mednarodna javnost in zlasti OZN to izrecno zahtevala od mehiške vlade. Rezervat El Rosario je namreč Unesco leta 2008 razglasil za svetovno naravno dediščino. Truplo upravitelja so našli 29. januarja na dnu ribnika v bližini kraja, kjer so ga nazadnje videli. Po ugotovitvah je umrl nasilne smrti zaradi poškodbe na glavi in utopitve. Dva dni zatem so našli še truplo vodnika v rezervatu metuljev monarhov Raula Hernandeza, ki je bil prav tako pogrešan že nekaj dni. Tudi na njem so odkrili znake nasilja, kar naj bi bil vzrok njegove smrti.

Spoštovan pri staroselskem prebivalstvu

Homero Gomez je bil v Mehiki zelo priljubljen aktivist in spoštovan pri lokalnem staroselskem kmečkem prebivalstvu, bil pa je tudi mednarodno priznan zaradi svojega prizadevanja za ohranitev »naravnega svetišča za metulje« El Rosario, ki zajema 57.259 hektarjev površine na vzhodnem gozdnatem in hribovitem delu Michoacana. Ta mehiška zvezna država je že leta prizorišče krutih spopadov med krvoločnim mamilarskim kartelom Nueva Generacion iz Jalisca in skupinami za samoobrambo, kot se imenujejo.

V tem z nasiljem prežetem okolju je Homeru Gomezu uspelo vcepiti lokalnemu kmečkemu prebivalstvu prepričanje, da je ohranjanje naravnih resursov, predvsem gozdov za zaščito metuljev, donosnejše od uničevanja, ker lahko v zameno dobijo denarno kompenzacijo, ki mu jo je uspelo izposlovati od države.

Dosegel je, da se je zmanjšala sečnja, in uvedel pogozdovanje za trajnostno gospodarjenje z gozdovi. Te skupnosti danes živijo tudi od ekoturizma in drugih z njim povezanih dejavnosti. Sam je turizem promoviral prek družbenih omrežij z vsebinami in videoposnetki čudovitih prizorov na milijone metuljev monarhov, ki v naravnem rezervatu El Rosario vsako leto od jeseni do pomladi gosto prekrijejo veje jelk (Abios religiosa), da ohranijo toploto, saj pri temperaturi pod ničlo poginejo. Uvedel in izvajal je tudi izobraževanje za turistične vodnike in organiziral brigade za varovanje rezervata. V vse to je vključeval člane lokalnih kmečkih skupnosti.

Aktivizem v navzkrižju z interesi marsikoga

Razlogi za umor Homera Gomeza še niso pojasnjeni. Zagotovo pa je prišel njegov aktivizem za varstvo okolja v navzkriž z interesi marsikoga. Bíl je boj proti nezakoniti sečnji gozdov, ki jo izvajajo pripadniki mamilarskih kartelov in druge kriminalne združbe, prav tako je bil trn v peti lastnikom plantaž avokada oziroma zelenega zlata, kot mu pravijo v Mehiki. Plantaže avokada so z okoljevarstvenega vidika zelo sporne, v Michoacanu pa se nelegalno širijo na račun uničenja naravnega gozda, v kar so vpleteni tako kriminalne organizacije kot tudi politiki in celo policija. Prejšnji teden so mehiški predstavniki priznali, da se v okolici rezervata dogajajo nedovoljeni posegi in izkoriščanje naravnih resursov, med drugim pridobivanje in trgovanje z ukradenim lesom.

Z umorom mehiškega aktivista so metulji monarhi izgubili svojega zaščitnika in varuha njihovega naravnega okolja v enem izmed glavnih krajev, kjer vsako leto prezimujejo. Metulji monarhi, ki z živo oranžnočrno svarilno barvo z belimi pikami odvračajo plenilce, tehtajo okoli pol grama in merijo do deset centimetrov. Samica odloži 400 jajčec na spodnjem delu listov rastline svilničevke (Asclepias), s katero se potem hranijo izležene gosenice, te se zabubijo, iz zapredka pa se po nekaj dneh izvijejo kot metulji. Razmnožujejo se na jugu Kanade in v nekaterih severnih krajih ZDA, kjer preživijo konec pomladi in poletje, njihov življenjski cikel pa tam traja okoli mesec dni. Proti koncu avgusta, ko se dnevi v teh krajih začno krajšati in temperatura padati, se izleže generacija, ki je drugačna od drugih. Imenujejo jo metuzalemska generacija, saj njeni pripadniki živijo od osem do devet mesecev, kar jim omogoča migracijo na jug. Migrirajo v dve smeri, proti Kaliforniji in proti več kot 4000 kilometrov oddaljenemu Michoacanu v Mehiko, kjer v gozdovih rezervata El Rosario prezimijo. To je velik čudež narave, saj ta generacija nikoli ni bila v Michoacanu, od koder se konec pomladi vrne na sever. Homero Gomez jim je pravil neveste sonca in duše umrlih.