V načrtu za mirovni proces v Libiji, o katerem so se svetovne sile dogovorile sredi januarja v Berlinu, so se med drugim zavezali k spoštovanju embarga ZN na orožje iz leta 2011 in ustavitvi vojaške podpore vojskujočim se stranem v Libiji. Po navedbah Združenih narodov več držav tega ne upošteva. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je pred kratkim izpostavil predvsem Združene arabske emirate, Egipt, Rusijo in Turčijo.
Nemški zunanji minister Heiko Maas kljub temu meni, da je pot, ki so jo utrli v Berlinu, edina možna za končanje državljanske vojne v Libiji. "Vemo, da to ne bo lahka naloga," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa povedal danes v Münchnu. Kot velik korak naprej je označil pred dnevi sprejeto resolucijo Varnostnega sveta ZN, ki vojskujoče se strani v Libiji poziva k trajni prekinitvi ognja in obsoja najnovejši porast nasilja.
Namestnica posebnega odposlanca ZN za Libijo Stephanie Williams je po današnjih pogovorih z zunanjimi ministri v Münchnu dejala, da je položaj v Libiji "globoko zaskrbljujoč", in opozorila, da krhko premirje "visi na nitki". Po njenih besedah so doslej zabeležili že več kot 150 kršitev, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Savdski zunanji minister Fajsal bin Farhan al Savd je prav tako kritiziral vpletanje v konflikt v Libiji in pri tem še posebej izpostavil Turčijo. "Zdaj so tam čete iz Sirije, od koder jih pošiljajo iz Turčije," je dejal. "Seveda nič od tega ne pomaga, temveč le prinaša več nestabilnosti," je dodal. Vidi možnost mednarodne mirovne misije v Libiji, "če bodo stvari šle v pravi smeri", a čas po njegovih ocenah še ni zrel za to.
O razmerah v Libiji bodo v ponedeljek razpravljali tudi zunanji ministri Evropske unije, ki so na januarskem srečanju sprejeli politično odločitev o nadgradnji pomorske operacije Sophia, tako da bo preprečevala dotok orožja v Libijo po morju in po zraku. Podrobnosti je treba še doreči, visoki predstavnik za zunanje zadeve in varnostno politiko unije Josep Borrell pa je danes v Münchnu opozoril, da veto ene države ne bi smel biti odločilen in da vseh zunanjepolitičnih vprašanj v EU ne morejo več sprejemati soglasno. Če je le ena država, ki niti nima mornarice, proti, ne moremo reči: "Oh, zelo mi je žal. Nimamo soglasja. To je smešno," je dejal.
V Libiji od strmoglavljenja dolgoletnega diktatorja Moamerja Gadafija leta 2011 divja državljanska vojna. Odpadniški general Haftar, čigar sile nadzirajo vzhodno Libijo ter večino oaz in naftnih polj na puščavskem jugu države, se za oblast bojuje z mednarodno priznano vlado premierja Fajeza al Saradža. Sredi januarja so vzpostavili krhko prekinitev ognja, a zlasti v bližini Tripolija skoraj vsakodnevno prihaja do spopadov. V državo naj bi še naprej tudi prehajalo orožje.
Pozivi Palestincev proti Trumpovemu bližnjevzhodnemu načrtu
Palestinski premier Mohamed Štaje je evropske voditelje pozval, naj jasno in glasno zavrnejo nedavno predstavljeni bližnjevzhodni mirovni načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Dodal je, da načrta nihče ne jemlje resno.
Opozoril je tudi, da glede bližnjevzhodnega vprašanja ne bi smel nastati vakuum. Trumpov načrt ni nikakršen mirovni načrt, pač pa je izjava o nameri ZDA in Izraela, s katerim bi 40 odstotkov palestinskega ozemlja priključili Izraelu, je ocenil palestinski premier.
Dodal je, da Palestincem preostane zgolj območje brez suverenosti in brez ozemeljske celovitosti. Kot nadomestilo je predvideno manjše območje, na katerem so med drugim shranjeni izraelski jedrski odpadki, je še dejal Štaje, ki tudi ne polaga velikih upov v za marec napovedane nove predčasne volitve v Izraelu, saj po njegovih besedah ni bistvene razlike med sedanjim premierjem Benjaminom Netanjahujem z vzdevkom Bibi ali voditeljem Modre in bele stranke Benijem Gancem.
"Razlika med Benijem in Bibijem ni večja, kot je med coca-colo in pepsi-colo," je ocenil palestinski premier Štaje, ki velja za zagovornika rešitve dveh držav v konfliktu z Izraelom.
Trumpov mirovni načrt za Bližnji vzhod od Palestincev zahteva velike koncesije Izraelu. Med drugim predvideva izraelsko priključitev judovskih naselbin in doline reke Jordan na okupiranem Zahodnem bregu. Jeruzalem bi ostal nedeljiva prestolnica Izraela. Hkrati predvideva ustanovitev palestinske države s prestolnico v delu Vzhodnega Jeruzalema. V mednarodni skupnosti je načrt naletel na deljene odzive.
Cerar tudi z dvostranskimi srečanji
Minister za zunanje zadeve, ki opravlja tekoče posle, Miro Cerar je na 56. münchenski varnostni konferenci sodeloval na okrogli mizi o varnosti na Zahodnem Balkanu in okrogli mizi o Pobudi treh morij. Ob robu konference je opravil več dvostranskih srečanj, na katerih je izmenjal poglede o najaktualnejših mednarodnih temah.
Kot so danes sporočili z ministrstva za zunanje zadeve, je Cerar med drugim opravil pogovore z ministri za zunanje zadeve Irana, Egipta, Gruzije in Hrvaške ter z generalno sekretarko Sveta Evrope Marijo Pejčinović Burić. Udeležil se je tudi dvostranskega srečanja predsednika vlade Marjana Šarca s predsednikom kosovske vlade Albinom Kurtijem.
Osrednje teme 56. münchenske varnostne konference so bile povezane z aktualnimi političnimi in varnostnimi izzivi v Evropi in v svetu. Panelne razprave so bile posvečene predvsem aktualnim izzivom in grožnjam, s katerimi se sooča zahodni svet, multilateralizmu in spreminjanju mednarodnega reda ter mednarodni trgovini. Ob tem so potekale tudi razprave o Zahodnem Balkanu, človekovi varnosti, kibernetski in energetski varnosti ter o obrambi, zdravstvenem varstvu in položaju v Afriki, so v današnjem sporočilu za javnost še navedli na MZZ.
Tridnevne največje konference s področja zunanje in obrambne politike se udeležuje okoli 40 voditeljev, sto ministrov in številni predstavniki gospodarstva in drugih organizacij. V ospredju 56. varnostne konference je letos brezzahodnost oz. zmanjševanje pomena Zahoda v svetu.
Sobotni drugi dan konference so zaznamovali očitki in kritike držav. Medtem ko je francoski predsednik Emmanuel Macron očital Nemčiji in ZDA pomanjkljivo angažiranost v sodelovanju, so se predstavniki ZDA osredotočili na nevarnosti, ki jih predstavlja Kitajska. Azijska sila vso kritiko zavrača kot lažno.
