Za rakom v Sloveniji vsako leto na novo zboli več kot 15.000 ljudi in pričakovati je, da bo zaradi staranja prebivalstva število obolelih še naraščalo. Zaradi učinkovitih državnih presejalnih programov in dostopnosti do najsodobnejšega onkološkega zdravljenja postaja rak v Sloveniji v mnogih primerih dobro obvladana kronična bolezen.
Preživetja bolnikov z redkimi raki nadpovprečna
Tako med nami živi že blizu 107.000 ljudi, ki so nekoč zboleli za rakom. Kljub temu, pa je petletno preživetje bolnikov z rakom v Sloveniji še vedno nekoliko slabše od evropskega povprečja, ali, kot je pojasnila Vesna Zadnik, vodja Epidemiologije in registra raka na Onkološkem inštitutu Ljubljana, se preživetje slovenskih bolnikov z rakom praktično pri vseh vrstah raka s časom povečuje. »V zadnjih tridesetih letih se je celo podvojilo. Po posameznih najpogostejših vrstah raka se Slovenija pri večini lokacij uvršča nekoliko pod evropsko povprečje.« So pa zato po besedah v.d. strokovnega direktorja Onkološkega inštituta Ljubljana Viljema Kovača preživetja slovenskih bolnikov z redkimi raki hkrati nadpovprečna. Kot največjo težavo onkološke obravnave bolnikov je opredelil pomanjkanje kadrov in prostorsko stisko, kot največji dosežek pa: »Ponosni smo lahko, da državljanom Slovenije nudimo presejalne programe, ki so eni najuspešnejših v Evropi, bolnikom je dosegljiva praktično vsa sodobna klinična obravnava, vključno z najzahtevnejšim zdravljenjem.«
Z napori do pravočasne diagnoze
Če je zgodnje odkrivanje raka ciljnih skupin v državnih presejalnih programih zelo uspešno, pa je zgodnja diagnoza ob sumu onkološke bolezni pri ostalem prebivalstvu zaradi predolgih čakalnih dob na vseh ravneh zdravstvenega varstva v Sloveniji močno otežena. »Na področju raka prebavil, ginekoloških in uroloških rakov je ozko grlo v UKC Ljubljana slikovna diagnostika, predvsem CT. Temu prispeva tudi velik priliv bolnikov iz drugih slovenskih regij. Vseeno z velikimi napori praviloma uspemo zagotoviti pravočasno slikovno diagnostiko. Z dobavo novih CT aparatov in posodabljanjem drugih aparatur pričakujemo izboljšanje na tem področju,« pa je povedala Jadranka Buturović Ponikvar, strokovna direktorica UKC Ljubljana.
Za slovensko družbo je naraščajoče breme raka vedno večji izziv, in sicer predvsem zaradi staranja prebivalstva, ki zahteva na eni strani učinkovito organizacijo in financiranje javne zdravstvene službe ter na drugi strani učinkovito promocijo zdravja. »ZZZS že vrsto let plačuje diagnostiko in zdravljenje bolnikov z rakom količinsko neomejeno, glede na dejanske potrebe bolnikov. Zagotavljamo tudi zelo učinkovite presejalne programe za obvladovanje različnih vrst raka (DORA, ZORA, SVIT), uvajamo nova učinkovitejša zdravila ter najsodobnejše diagnostične postopke,« je povedal Marjan Sušelj, generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki omeni tudi že lani vpeljane najnovejše diagnostične pristope v hematologiji, letos poleti pa bodo uvedli še financiranje novih genskih testov v molekularni genetski diagnostike v onkologiji. Po oceni ZZZS je ključno, da v bodoče na tem področju vzpostavimo nove učinkovite presejalne programe tudi za nekatere druge vrste raka, kot so rak pljuč in rak želodca, ter da zagotovimo zadostne zmogljivosti (kadri, prostor, zgradbe) in ustrezno organizacijo zdravstvene službe tudi z uvajanjem regijskih centrov za najpogostejše vrste raka.
Nezadovoljni z obravnavo onkoloških bolnikov
Tudi Kristina Modic, predsednica združenja Onko Net je pozdravila doseženo raven onkološkega zdravljenja in izrazila pričakovanje, da jo bo zdravstveni sistem zagotavljal in razvijal tudi v prihodnje ter poudarila: »Če smo s trenutno ravnjo zdravljenja onkoloških bolezni zadovoljni, pa, žal, še vedno izstopajo tudi področja obravnave onkoloških bolnikov, ki jih je potrebno izboljšati, nadgraditi in tudi na tem področju ujeti najrazvitejše države Evrope. Zato želimo opozoriti na nekatera izjemno pomembna in odprta vprašanja na področju celostne obravnave onkoloških bolnikov, s katerim nismo in ne moremo biti zadovoljni,« je povedala Kristina Modic. S tem je imela v mislih predvsem zgodnje odkrivanje bolezni, pravočasno diagnostiko in čimprejšnji začetek zdravljenja; na pravočasen dostop do najnovejših metod zdravljenja, ki prihajajo. Omenila je tudi pravico bolnikov z rakom, da se zdravijo v varnih prostorih, na dostop bolnikov do sistemsko urejene celostne rehabilitacije, na sistemsko dostopno celostno paliativno oskrbo, na pravico bolnikov do enakovredno kakovostne obravnave ne glede na kraj bivanja, k čemer bi zagotovo pomembno doprinesla tudi vzpostavitev kliničnih registrov in dostop do kliničnih raziskav. Kristina Modic je dodala še, da je precej področij, ki si zaslužijo več pozornosti in aktivacije v klinični praksi in na državni ravni ter opozorila: » Pomembno je, da Državni program obvladovanja raka dobi več podpore s strani odgovornih v državi, da bi se lahko njegovi cilji čim bolj uresničevali tudi v praksi, kar sedaj – z izjemo preventivnih programov – ne moremo reči.«
Predsednica združenja Onko Net Kristina Modic je izpostavila tudi problematiko neustreznih prostorov, v katerih se zdravijo nekateri onkološki bolniki: »Izpostavila bi predvsem Kliniko za gastroenterologijo UKC Ljubljana, kjer na hodnikih kletnih prostorov bolniki prejemajo zdravljenja s kemoterapijo. Nekateri so tam celo več dni hospitalizirani. Ja, na hodniku. Tudi drugi prostori za obravnavo bolnikov na KOGE so dotrajani in za bolnike in zdravstveno osebje neprimerni. Sprašujem se, ali morda vse to tudi dodatno pripomore k slabšemu izidu zdravljenja? Druga kritična točka pa so življenjsko nevarni prostori hematoloških ambulant in dnevne bolnišnice na Polikliniki UKC Ljubljana. Tu so bolniki s krvnim rakom, ki so prejeli najtežja onkološka zdravljenja s PKMC in so kljub ozdravitvi imunsko zelo slabi, dejansko življenjsko ogroženi.«
