Na srečanju v organizaciji območnih enot Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Maribor, Murska Sobota in Ptuj so med drugim izpostavili, da je treba kmetijska in gozdna zemljišča, ki so po namenski rabi opredeljena kot stavbna zemljišča, a se na njih vrši kmetijska dejavnost, vrednotiti z modelom za kmetijska in gozdna zemljišča.
Predlagane metode po njihovih ocenah ne izključujejo možnosti špekulativnih nakupov zemljišč, neodmerjeno javno občinsko in državno infrastrukturo je treba izločiti iz vrednosti zasebnih nepremičnin, objekti na kmetiji, ki služijo za dopolnilno dejavnost, pa se ne morejo vrednotiti kot poslovni ali industrijski objekti.
Franc Küčan: Kmetje že tako živijo preskromno
»Pustite kmete, naj živijo. Že tako živijo preskromno,« je dejal predstavnik pomurskih kmetov Franc Küčan. Ptujski predstavnik Milan Unuk je opozoril, da se podeželje že zdaj prazni, z dodatnimi obremenitvami za kmete pa bo to potekalo še hitreje. »Toliko govorimo o lokalni in samooskrbi, a če se bomo tega lotevali na takšen način, bo to slabo za vse slovenske potrošnike,« je dodal predsednik mariborske enote KGZS Anton Perko.
Po besedah predsednika zbornice Cvetka Zupančiča so kmetje nezaupljivi do novega načina vrednotenja nepremičnin predvsem zaradi strahu pred višjimi obdavčitvami, saj bi te lahko ogrozile njihov obstanek. »Dveh davkov od zemlje kmet ne more plačevati,« je poudaril. »Ko bo kmetijstvo dohodkovno boljše, bo lahko dalo tudi več državi,« je dodal.
Povedal je še, da so postopki za spreminjanje namembnosti zemljišč dolgotrajni. »Če se že obdavčuje, naj se to dela po dejanski rabi. Zemljišče, ki je znotraj občinskega prostorskega načrta opredeljeno kot stavbno, naj se pri prodaji močno obdavči, to nas nič ne moti, a naj si kmet lahko zadrži določeno zemljišče za širitev kmetije,« je dejal.
Na kmetijskem sektorju ni prostora za dodatna bremena
Državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jože Podgoršek jih je podprl. »Vsi si želimo, da končno pridemo do vrednosti nepremičnin, ki jih imamo. A do poštenih vrednosti,« je dejal. Na ministrstvu so po njegovih besedah predlagali, da če že ni možen sistem vrednotenja zemljišč po dejanski rabi, je treba vrednotenje pri nepozidanih stavbnih zemljiščih narediti glede na razvojno fazo.
Stroške vzdrževanja gozdnih cest bi se po njegovih besedah moralo deliti med državo in lastnikom gozda, pri morebitni obdavčitvi na podlagi teh modelov vrednotenja pa upoštevati težak položaj kmetov. »Ni prostora na kmetijskem sektorju za dodatna bremena,« je prepričan tudi Podgoršek.
Geodetska uprava RS (Gurs) je oktobra lani javno razgrnila predlog modelov vrednotenja in poskusno izračunane vrednosti nepremičnin, končni predlog pa bo uveljavljen z uredbo o določitvi modelov vrednotenja in pripisu vrednosti, ki jo bo sprejela vlada.
