Kot je za STA povedal predstavnik kmečke pogajalske strani Franc Küčan, njihova ponudba temelji na izračunu kmetijske svetovalne službe. Ta je stroške za pridelavo krušne pšenice, torej kakovosti B1 in B2, pri pridelku šestih ton na hektar ocenila na 170 evrov za tono z vsemi odbitki.

Po Küčanovih pojasnilih so izračune naročili, ker neka merila morajo imeti, gospodarska zbornica pa že dve leti ni naročila izračuna pri kmetijskem inštitutu, češ da o ceni itak odloča trg.

»Lani so obljubili, da bodo priznavali cene od 170 do 175, od 160 do 165, od 150 do 155 in od 140 do 145 evrov za posamezni kakovostni razred, na koncu pa v nobenem primeru ni bilo 'do', vedno le 'od', torej najnižja cena. Rezultat tega pa je bil, da smo v Sloveniji dali mlinarjem le 42.000 ton krušne pšenice in to jim je bil prvi ukor po dolgih letih,« pojasnjuje Küčan.

Vztrajali bodo pri solidni ceni

Letos bodo vztrajali pri solidni ceni, sicer jo bodo prodali tujim kupcem. »Od teh pa so morali mlinarji potem lani kupovati po višji ceni, po drugi strani pa so uspeli domačo pšenico prodati po višji ceni, kot so zanjo plačali, in so imeli lepe zaslužke,« je dejal Küčan.

Opozarja pa tudi, da se pridelava pšenice zmanjšuje, v enem letu se je zmanjšala s 43.000 na 28.000 hektarjev, ob tem se jim ponuja tudi pridelava pivovarskega ječmena, za katerega dobijo pri toni 15 evrov več.

V Pomurju je žetev ječmena večinoma končana, čaka jih le še na težjih tleh, pridelki pa se po besedah svetovalke kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota Metke Barbarič gibljejo od treh do šestih ton in tudi več.

Ječmen pa so že poželi na Panviti, imeli so ga na 300 hektarjih, pridelali so okoli 7,3 tone na hektar. Kot pravi direktor Panvitinega Poljedelstva Branko Virag, je to količinsko več kot lani, boljša je tudi kakovost. Ali bo podoben tudi pridelek pšenice, ki jo že žanjejo, pa še ne upa napovedati, saj bi lahko na pridelek vplival in ga znižal vročinski val v zadnjih dneh.