Sirski poslanci so v resoluciji tudi kritizirali »vse poskuse zamolčanja tega zločina in potvarjanja zgodovinskih dejstev«, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Armence so med prvo svetovno vojno sistematično preganjali; med drugim so jih pošiljali na pohode smrti v sirsko puščavo. Območje današnje Sirije je bilo takrat del otomanskega cesarstva.
Po ocenah zgodovinarjev je pokol nad Armenci v otomanskem cesarstvu zahteval od več sto tisoč do 1,5 milijona smrtnih žrtev. Turčija kot naslednica otomanskega cesarstva priznava, da je med prvo svetovno vojno umrlo od 300.000 do 500.000 Armencev in obžaluje pokol, ostro pa zavrača, da bi to označili za genocid.
Sirija trenutno doživlja »turško agresijo«, ki se opira na »odvratno osmansko miselnost«, je ob sprejemu resolucije dejal predsednik sirskega parlamenta Hamuda Sabag. »Z veliko bolečino se spominjajo na odvraten zločin, ki so ga storili Erdoganovi predhodniki,« je še dejal. Sirski parlament sicer v državi nima velikega pomena, je zgolj orodje v rokah režima pod vodstvom Bašarja al Asasa.
Ankara podpira uporniške skupine
V preteklosti sta resolucijo, ki pokol nad Armenci med prvo svetovno vojno opredeljuje kot genocid, med drugim sprejela že nemški bundestag in ameriški kongres. V obeh primerih je to povzročilo velike napetosti s turško vlado.
V državljanski vojni v Siriji, ki divja od leta 2011, sta vladi v Damasku in Ankari na nasprotni strani. Ankara podpira uporniške skupine in je v državo napotila tudi lastne vojake. Na severozahodu Sirije je nedavno prišlo do velikih napetosti med turško vojsko in enotami sirskega režima.
V Siriji je pred začetkom državljanske vojne pred skoraj devetimi leti živelo do 100.000 Armencev; številni med njimi so potomci preživelih žrtev pokola nad Armenci med prvo svetovno vojno.
Turčija sicer gosti približno 3,6 milijona sirskih beguncev.
