»Kakovost zraka je v Ljubljani dobra. Občasno beležimo preseganja delcev v času kurilne sezone,« splošno stanje opisujejo v Molu. Kot dodajajo, je Ljubljana dobro pokrita z daljinskima sistemoma ogrevanja, na katera je priključenih 75 odstotkov stanovanj, na onesnaževanje v kurilni sezoni pa vplivajo predvsem individualna kurišča na obrobju mesta in v primestnih občinah.
Čeprav je čez leto glavni izziv promet, pa velja, da so mejne vrednosti za posamezne parametre presežene zgolj v zimskem času in še to občasno. V zimskem času se pojavljajo tudi obdobja večdnevnih inverzij s slabo prevetrenostjo, zaradi česar ostaja onesnažen zrak pri tleh, so dodali na Molu.
Med doslej najbolj odmevnimi ukrepi za izboljšanje zraka v mestu je bila sprememba prometnega režima na delu Slovenske ceste oz. zaprtje te ceste za večino prometa. »Meritve so pokazale, da so se vrednosti črnega ogljika nad ozadjem zmanjšale za kar 70 odstotkov, kar je izjemen uspeh, prav tako pa se niso povečale na okoliških cestah. Ukrep je bil tako tudi z vidika izboljšanja lokalne kakovosti zraka zelo učinkovit,« so poudarili.
Na merilni postaji Ljubljana-Center se je lani povprečna letna vrednost delcev PM 10 v primerjavi z letom 2018 znižala s 35,8 na 34,4 mikrograma na kubični meter zraka (mejna vrednost je 40 mikrogramov), število dni s preseženo vrednostjo delcev PM 10 pa se je znižalo z 51 na 37 (mejna vrednost je 35).
Vrednost delcev PM 2,5 je medtem ostala pri 21 mikrogramov na kubični meter (mejna vrednost je 25 mikrogramov), koncentracija benzena pa pri dveh mikrogramih na kubični meter (mejna vrednost je pet mikrogramov). Znižala se je tudi povprečna letna koncentracija dušikovega dioksida, in sicer z 48 na 45,3 mikrograma (mejna vrednost je 40 mikrogramov).
Občina sledi strategiji trajnostne mobilnosti
Tudi na merilni postaji Ljubljana-Bežigrad, ki je najbolj reprezentativna za celo mesto, so se koncentracije škodljivih snovi zmanjševale. Povprečna letna vrednost delcev PM 10 se je znižala s 26,9 na 23,2 mikrograma na kubični meter, število dni s preseženo vrednostjo delcev PM 10 se je znižalo z 28 na 16. Vrednost delcev PM 2,5 je upadla z 19 na 17 mikrogramov na kubični meter, koncentracija benzena je ostala pri enem mikrogramu, povprečna letna koncentracija dušikovega dioksida pa je upadla s 25,7 na manj kot 25, pri čemer podatki za december še niso dosegljivi.
Na občini bodo tudi v naslednjih letih sledili zastavljeni strategiji trajnostne mobilnosti in izvajanju ukrepov na področju spodbujanja nemotoriziranih oblik mobilnosti, kot sta kolesarjenje in hoja, ter javnega potniškega prometa. Pri tem pa so spomnili, da za izboljšanje razmer niso dovolj le ukrepi občine, ampak je treba ukrepati na ravni države, denimo z izboljšanjem železniške infrastrukture in uvajanjem drugih rešitev za tranzitni promet.
Na področju energetike na Molu kot ključni ukrep izpostavljajo novo plinsko-parno elektrarno, ki bo zamenjala dve od treh premogovnih proizvodnih enot v Termoelektrarni Toplarni Ljubljana. Z »največjo energetsko-okoljsko investicijo doslej« v višini več kot 130 milijonov evrov bodo v prestolnici predvidoma do konca leta 2022 70 odstotkov premoga zamenjali z zemeljskim plinom. V prihodnje sicer nameravajo popolno ukinitev premoga tudi v preostali premogovni enoti.
Nadaljuje se energetska obnova stavb
Mol nadaljuje tudi energetsko obnovo stavb v svoji lasti. Leta 2017 so s konzorcijem družb Petrol in Resalta podpisali koncesijske pogodbe za energetsko prenovo 48 javnih objektov občine. Gre za največji projekt javno-zasebnega partnerstva v Sloveniji na področju energetskega pogodbeništva, skupno bodo z njim ohranili več kot 170.000 dreves, so poudarili. Celotna naložba je vredna 14,9 milijona evrov brez davka, skupni zajamčeni letni prihranek toplotne in električne energije pa znaša 8,25 milijona kilovatnih ur oziroma nekaj več kot milijon evrov letno.
O stanju kakovosti zraka občina obvešča preko spletnih strani, kjer so dostopni vsakodnevni podatki o posameznih parametrih, podatki z merilnega mesta Ljubljana-Center so navedeni tudi v mestnem glasilu. Občasno prejmejo posamična vprašanja ali pobude meščanov, a je teh relativno malo. »Rezultati meritev so javni in dostopni vsakomur, prav tako kot je dejstvo, da v Ljubljani dihamo dober zrak,« so zatrdili.
