Fotografije, na katerih se prebivalci metropol dušijo v smogu, ponavadi prihajajo iz azijskih prestolnic, sploh indijskega New Delhija, kitajskega Pekinga ali pakistanskega Lahoreja, letos pa po takšne prizore ni bilo treba daleč. Nanje smo lahko naleteli že pri naših južnih sosedih, če smo naredili še nekaj sto kilometrov več, pa smo se znašli v najbolj onesnaženi prestolnici na svetu. Sarajevo je namreč minuli teden doletela »čast«, da je za nekaj dni postalo najbolj onesnaženo mesto na svetu; prvo mesto mu je pripisala spletna stran Air Visual, ki zbira podatke merilnih postaj z vsega sveta. Indeks kakovosti zraka je dosegel številko 405, za njim pa sta bili bangladeška Dhaka z indeksom 245 in avstralska Canberra z indeksom 198, kjer pa je bil onesnažen zrak predvsem posledica požarov, ki divjajo po državi.
Vrednosti 12-krat višje od dovoljene
Zrak, ki je tako onesnažen, da je ne samo nezdrav, ampak celo nevaren za zdravje, se bo v Sarajevu po napovedih meteorologov izboljšal do sredine tedna, enako pa upajo tudi v Srbiji, saj Beograd za Sarajevom v kakovosti zraka zadnje tedne ni kaj dosti zaostajal. Težave Zagreba, kjer so v nekaterih delih mesta minuli četrtek namerili nadpovprečne vrednosti delcev PM10 (112 μg/m3, na trenutke pa celo 270, kar je precej več od mejne vrednosti 50 μg/m3), so se tako zdele minorne, Ljubljana, ki je minuli četrtek denimo imela vrednost delcev PM10 pod 50 (47), pa je za Sarajevčane skoraj kot oddih na svežem gorskem zraku. Vrednosti delcev PM10 so v Sarajevu v najbolj kritičnih trenutkih dosegle 600 mikronov, kar je 12-krat več, kot dovoljuje direktiva EU. Delci PM10 so sicer kombinacija mikroskopsko majhnih trdih in tekočih snovi, ki lebdijo v zraku in jih ne moremo videti s prostim očesom. Z vdihovanjem zraka pridejo v dihalne poti, skozi alveole tudi v krvni obtok, največjo škodo pa naredijo zdravju, če imajo nase vezane škodljive kovine.
Zrak za škatlico in pol pokajenih cigaret
Stanje zraka v Sarajevu je bilo tako slabo, da je mestna uprava rizičnim skupinam prebivalstva, kot so starejši, otroci in nosečnice, svetovala, naj ostanejo doma, šolam pa, naj reorganizirajo pouk ali pa naj ga odpovejo. Poleg tega so iz prometa izključili stara vozila, ki najbolj onesnažujejo okolje, za polovico pa so znižali tudi ceno vozovnice za vlečnico od Sarajeva do Trebevića, kjer bi se Sarajevčani lahko nadihali malo svežega zraka. Nekateri so si omislili maske za obraz, ki so menda tudi hitro pošle, tisti najpogumnejši, ki so se brez kakršne koli zaščite gibali po najbolj onesnaženih delih Sarajeva, pa so po besedah zdravnikov vdihnili za škatlico in pol cigaret umazanije.
Največji krivec za slabo kakovost zraka v Sarajevu, ki leži v kotlini, kar pomeni, da je izpostavljeno tudi temperaturnim inverzijam, značilnim za zimski čas, sicer ni industrija, ampak kar gospodinjstva sama. Onesnaženje povzročajo domače peči na trda goriva, kot so drva in premog, ki naj bi jih bilo več kot 80.000, nekaj pa prispevajo tudi stari avtomobili, od katerih je dobra tretjina dizelskih.
Uradni Beograd: Ni razloga za paniko
A če si sarajevske mestne oblasti ob megli smoga, ki se je spustila nad mesto, ne zatiskajo uči, ampak poskušajo najti vsaj zasilne rešitve, Beograd, kjer so za onesnaženost poleg vremenskih razmer krivi gretje na premog in drva ter stari avtomobili in termoelektrarne, številke interpretira malo bolj po svoje. Prestolnica Srbije na spletni strani Air Visual minuli teden sicer ni prišla na prvo mesto, kot se ji je zgodilo oktobra lani, ko je prehitela takšne velikane, kot je New Delhi, se pa s številkami, ko gre za vrednosti delcev PM10 oziroma indeks kakovosti zraka, vseeno ni mogla hvaliti. Tudi tokrat se je Beogradu uspelo prebiti med prvo deseterico mest, v katerih je zrak nevaren zdravju, mestna uprava pa je zatrjevala, da je kakovost zraka sprejemljiva. Do tega sklepa so bojda prišli po meritvah in kriterijih Evropske unije, ki jih predpisuje Common Air Quality indeks (CAQI), ter sporočili, da ne pričakujejo, da bi zrak lahko negativno vplival na zdrave ljudi, se pa lahko pojavijo zdravstvene težave pri občutljivih skupinah prebivalstva. Z ministrstva za zdravstvo so mirili, da zaradi onesnaženosti v Srbiji »ni treba delati panike«, inštitut za javno zdravje pa je kroničnim bolnikom, nosečnicam, otrokom in starejšim priporočil, naj omejijo svoje izhode. Če so se zanje ob pogledu skozi okno, ki je prinašal sliko umazane megle namesto zgradb, sploh odločili.
