»Strah me je… Če grem ven, me morajo prijatelji potem pospremiti do vrat. Bojim se, da me bo kdo ustrelil. Počutim se ogroženo. Zelo neprijetno mi je hoditi po Stožicah,« je včeraj svoj strah opisovala 19-letna hči lani umrlega Aleša Dovča. Ustrelil ga je njegov bratranec Robert Robavs, ki je včeraj zaradi tega prvič sedel na zatožno klop ljubljanskega okrožnega sodišča. Tožilec Darko Novak mu očita umor iz zahrbtnih nagibov, vendar mu ne grozi najmanj 15-letna zaporna kazen, kot je običajno, ampak obvezno psihiatrično zdravljenje v bolnišnici. Psihiater dr. Gorazd V. Mrevlje je namreč ocenil, da je bil v času krvavega dogodka neprišteven.
Vrnil se je in ga še dvakrat ustrelil
Robavs je 23. avgusta lani malo po 19. uri v bližini domače hiše v ljubljanskih Stožicah s kolesom dohitel bratranca, ki je kolesaril s svojim devetletnim sinom. Izvlekel je revolver in trikrat ustrelil v Dovča, da je padel po tleh. Kot je povedal otrok, je oče ob pogledu nanj samo še zaklel, potem pa so že odjeknili streli. Robavs se je nato odpeljal kakšnih sto metrov stran in naključnemu sprehajalcu rekel »ubiti sem ga hotel«, nato se je vrnil do Dovča in vanj ustrelil še dvakrat. Žrtvi ni bilo več pomoči, umrla je na kraju. V predlogu za izrek varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja piše, da je Robavs to storil zaradi dlje časa trajajočega spora med družinama Robavs in Dovč in da je storilec že prej grozil, da bo vse pobil. Toda v času tragedije zaradi nanašalne in preganjalne blodnjavosti s psihotičnim prepričanjem kot posledico popolne prekinitve stika z realnostjo ni mogel imeti v oblasti svojega ravnanja, je zapisal tožilec.
Robavs je tako zdaj na forenzičnem oddelku mariborskega kliničnega centra. Na vprašanje sodnice Milene Turuk, ali se bo zagovarjal, je včeraj odvrnil, da je tako in tako že vse povedal. »Niste se zagovarjali v preiskavi in tudi na policiji ste molčali,« je nato dejala sodnica. Robavs se na to ni odzval, njegov zagovornik Aleš Paulin pa je nato pojasnil, da se bo v tej fazi glavne obravnave branil z molkom in da tudi na vprašanja ne bo odgovarjal. Paulin je tudi pripomnil, da njegovemu klientu po krivem očitajo umor iz koristoljubja, češ da gre za uboj. Kot je dejal, bi za umor moral obstajati »obarvan naklep z motivom«, ki pa ga ni. V zvezi s tem bi morali psihiatra dodatno vprašati, ali je bil v času kaznivega dejanja sploh sposoben izoblikovati tako nizkoten nagib, kot je koristoljubje, in ali je bil v stanju, v katerem je bil, sposoben razmišljati na ta način, je dejal odvetnik.
Sorodniki žrtve v strahu
Zaslišali so tudi oškodovance, v imenu katerih je sicer pooblaščenka Aleksandra Ljuljić Kerševan povedala, da od Robavsa ne zahtevajo nobene odškodnine. V izjavi so zapisali, da se bojijo za svoja življenja – strah jih je namreč, da bi Robavs zahtevo po odškodnini razumel kot nov pritisk in novo grožnjo in bi še njim kaj hudega naredil. Pokojnikova žena je nato na prostoru za priče povedala, da njena družina s storilcem ni bila v nobenem sporu in da je spor nastal izključno v glavi storilčeve matere – šlo naj bi za dediščino, zaradi katere naj bi se Robavsova mama počutila močno oškodovano. Povedala je, da se je k možu v Stožice priselila leta 1993, in opisala težave, ki so jih skozi leta imeli z Robavsom, ki živi v sosednji hiši. Da jim je požagal ograjo, drugič drevesa, poškodoval smetnjake, bile so tudi grožnje, da jih bo pobil. »Zaradi tega smo šli enkrat na sodišče. Takrat smo povedali, da se bojimo njega in njegove družine, da nočemo nobene odškodnine, le pri miru naj nas pusti,« je izjavila.
Kak mesec pred tragedijo so ponoči slišali strele iz pištole, približno pet dni prej pa je Robavs na list papirja in karton napisal, da se morata Aleš Dovč in njegov brat opravičiti, da je »to najbolje za vse, da ne bo res kaj narobe«. »Ja, saj sem na karton napisal, naj se opraviči. Če bi to storil, do tega ne bi prišlo,« je včeraj vdovine besede komentiral Robavs.
Vdova je opozorila še, da je po strelih na moža Robavs ponovno napolnil pištolo in tako oborožen ob vrtni ograji iskal še žrtvinega brata. Zdaj jo je strah, kaj jih čaka, ko se bo Robavs vrnil s psihiatričnega zdravljenja. »Enkrat je že bil na zaprtem oddelku, potem je šel na odprtega, nato pa ven, odšel je prostovoljno. Zunaj pa se je nato sam zdravil z različnimi drogami,« je dejala. »Na vas je, kaj bo z mano, z mojima mladoletnima otrokoma in vso našo družino. Bojim se in pričakujem pomoč sodnikov in države, da bodo poskrbeli za nas. Ta človek se bo enkrat spet sprehajal mimo naše hiše…« je zaključila.
