Zatrdil je, da sosežig odpadkov ne bo povzročil dodatnih obremenitev s hrupom v okolju, edina obremenitev bo cestna, saj bi odpadke vsak dan v Teš pripeljalo 25 tovornih vozil.
Po načrtih Teša bi gorivo prevzemali izključno od predelovalcev, ki bodo zagotavljali predpisano kakovost goriv. Na letni ravni naj bi sežgali 160.000 ton trdno predelanih goriv, kar je enako uporabi 215.000 ton lignita.
V Nemčiji že 20 let uporabljajo odpadke kot sekundarno gorivo
Po Tašlerjevih besedah so si sosežig odpadkov ogledali v Nemčiji, kjer že 20 let uporabljajo odpadke kot sekundarno gorivo. Poudaril je tudi, da nadaljujejo z javnim dialogom, vzpostavili so tudi spletno stran, ki je namenjena lokalni skupnosti, pa tudi vsem ostalim zainteresiranim, ki želijo pridobiti podatke glede načrtovane uporabe alternativnega goriva v Tešu.
Tašler je tudi zatrdil, da vse dosedanje študije kažejo na korist projekta sosežiga odpadkov, trenutno pa poteka presoja vplivov na okolje.
"Če se bo pokazalo, da je projekt dober, bomo z njim nadaljevali. Konec leta 2021 bi tako poskusno začeli s sosežigom, leta 2022 pa bi stekel reden sosežig. To je eden od prvih korakov k zeleni energiji. Če bi se karkoli v postopku pokazalo, da sosežig poslabšuje okoljske parametre, bi projekt takoj ustavili," je še dejal Tašler.
Odločitev še ni sprejeta
Generalni direktor Teša Viktor Vračar pa je zagotovil, da nikakršna odločitev glede sosežiga odpadkov v Tešu še ni sprejeta, saj so še vedno v fazi preučevanja.
Dejal je, da želijo pridobiti vsa potrebna soglasja, tako da brez soglasja lokalnih skupnosti v Šaleški dolini projekta ne bo. Pojasnil je tudi, da so skrbi glede vsebine odpadkov odvečne, saj v Sloveniji obstajajo organi, ki lahko nadzirajo dobavitelje odpadkov. Zavzel se je tudi za vzpostavitev super monitoringa, ki bi lahko nenapovedano nadziral odpadke v Tešu ali pri dobaviteljih.
"Slediti moramo rešitve glede alternativnih goriv, ki jih uvaja Evropa," pravi Vračar, ki je tudi zatrdil, da vsa poročila pristojnih kažejo na znižanje izpustov.
Za velenjskega podžupana Petra Dermola je ključno vprašanje, ali bo sosežig dodatno obremenil okolje. Sicer pa velenjska občina po njegovih besedah podpira tiste projekte, ki okolja ne onesnažujejo. Za zdaj je še premalo informacij o sosežigu, da bi se lahko odločili o projektu, je dejal Dermol.
Nekateri svetniki so v razpravi izpostavili, da Teš veliko obljublja, izrazili so tudi strah pred povečanjem rakotvornih bolezni. Zato so se zavzeli, da se tehtno ocenijo vsi plusi in minusi glede sosežiga odpadkov ter da se spoštujejo strokovna znanja, ker če tega ne bo, bo to potem politični projekt.
Del svetnikov pa je ocenil, da so prve informacije o sosežigu optimistične, všeč pa jim je tudi, da Teš projekta ne ohranja v tajnosti in da komunicira z lokalno skupnostjo.
O sosežigu bodo nocoj razpravljali tudi na okrogli mizi v Šoštanju, ki jo pripravlja Šaleško Eko gibanje.
