»Na ravni države nimamo podjetniškega ekosistema, ki bi mlade zadržal pri nas ali jih privabljal nazaj iz tujine,« je na današnjem vrhu Kluba slovenskih podjetnikov (SBC) opozoril njegov predsednik Marjan Batagelj. »Na tem področju nas prehitevajo Avstrija, Nemčija, Danska in druge države. Povsod izumljajo davčne, socialne in stanovanjske ugodnosti, ki so mladim privlačne. Mi pa jih pri tem samo opazujemo.«
Kljub temu, da smo že vse od leta 2014 v obdobju konjunkture, nujne strukturne reforme, ki bi jih lahko uresničili v takih razmerah, še niso bile izpeljane. Posledica tega je po besedah izvršnega direktorja SBC Gorana Novkovića skrb zbujajoč podatek, da imamo v Sloveniji kljub razmeroma nizki stopnji brezposelnosti zelo slabo razmerje med delovno aktivnimi in neaktivnimi prebivalci. Prav tako nam kljub solidni gospodarski rasti v zadnjih letih ni uspelo bistveno zvišati produktivnosti in dodane vrednosti. »Mladi, med njimi tudi številni visoko izobraženi, pa medtem priložnosti za delo iščejo v tujini,« je opozoril Batagelj. Podatki državnega statističnega urada kažejo, da je med letoma 2014 in 2018 Slovenijo zapustilo slabih 11.000 mladih, od tega skoraj 4000 s terciarno izobrazbo.
Razbremenitev nagrad in kadrovskih štipendij
V SBC so prepričani, da je treba te težave nagovoriti s čimprejšnjim izboljšanjem podjetniškega okolja v Sloveniji. Da bi izobražene mlade privabili nazaj v domovino, predlagajo uvedbo posebne davčne olajšave po zgledu Italije, Avstrije in drugih držav, ki mladim strokovnjakom ponujajo znižanje osnove za odmero dohodnine za tri- do petletno obdobje, če se vrnejo iz tujine in raziskovalno pot nadaljujejo v domačem javnem ali zasebnem sektorju. Dodatne olajšave pri plačilu prispevkov delodajalcev predlagajo pri kadrovskih štipendijah, hkrati pa bi morale biti kadrovske štipendije po mnenju članov SBC izvzete iz izračuna socialnih pomoči. Da bi zadržali slovenske talente, predlagajo tudi davčne spodbude za solastništvo zaposlenih. »To je eden od načinov vključevanja zaposlenih, zlasti mladih talentov, med lastnike,« je poudaril Novković.
Davčnih razbremenitev si v SBC želijo še pri nagrajevanju najboljših zaposlenih in plačah vrhunskih strokovnjakov. Lanske dohodninske spremembe so sicer pozdravili, a hkrati poudarili, da so preskromne. Da je delo v Sloveniji še vedno preveč obremenjeno, se je strinjal tudi finančni minister v odstopu Andrej Bertoncelj, ki je poudaril, da podpira nadaljnje ukrepe v tej smeri. Državni sekretar na ministrstvu za delo Tilen Božič pa je ob tem opozoril na nevarnosti vnašanja dodatnih izjem v davčni sistem: »V Sloveniji davčni sistem mrcvarimo. Mislimo, da ga bomo rešili z vnašanjem novih izjem in posebnosti, a na ta način vzpostavljamo nove nepravičnosti. Na tem področju nam manjka vizija.«
Mladi imajo pravico do podatka o zaposljivosti
Mladi, tako menijo v SBC, potrebujejo tudi boljše informacije o zaposljivosti. Država bi zato po njihovem morala zagotoviti javno objavljanje podatkov o zaposljivosti diplomantov po posameznih programih in fakultetah. Minister za izobraževanje v odstopu Jernej Pikalo je v zvezi s tem pojasnil, da se z izdelavo računalniškega modula, ki bo to omogočal, na ministrstvu že ukvarjajo, ni pa znal napovedati, kdaj bodo podatki na voljo.
