Nadzor – izgubljena bitka?

Ob kavi na ljubljanski tržnici, ki se mi zdi za srečevanja eden najlepših krajev, je pogovor nanesel na strokovno področje, ki se mu reče kibernetska varnost. Ker o teh stvareh ne vem praktično nič, sem se z veseljem dal podučiti o temeljnih zadregah današnjega časa in v njem izgubljenih starejših dušah, kakršen sem sam. Po nekaj letih sem namreč srečal prijatelja, v svetu in ne le doma uveljavljenega strokovnjaka prav na tem področju. Začela sva pri preprostih stvareh. Potožil sem mu, kako okoren in počasen sem pri uporabi sodobnih pametnih naprav, pa me je skušal potolažiti. Da razume mojo stisko, je rekel, ko sem priznal, da iz več razlogov ne uporabljam bančnih postopkov s pomočjo računalnika in nekakšnega »klika«, kar je sicer po zagotavljanju bančnih propagandistov nadvse moderno in priročno. Rekel sem, da to počnem s pomočjo teledoma, kar pomeni telefonsko povezavo z živim človekom, ki mu rečeš dober dan in ga lahko marsikaj povprašaš, potem ti pa ustreže prav tako, kot če bi se znašel pred bančnim okencem.