Ne, Kobe Bryant ne umre, ne v 42. letu starosti in ne v helikopterski nesreči. Črna mamba, kot se je poimenoval, je večna. Ne vzame slovesa na vrhuncu življenjske moči, ko se je uspešno prilagodil novemu, »postkošarkarskemu« poglavju življenja kot nagrajeni oskarjevec, kot avtor knjižnih (tudi otroških) uspešnic, kot poslovnež in investitor, ki je v košarkarski karieri prislužene milijone uspešno vlagal v različne projekte in zaradi 13-letne hčerke Gianne prekinil načrtovano športno upokojitev, ko se je kot trener njene ekipe vrnil ob rob košarkarskega igrišča. Ne, legenda ne odide s tega sveta, preden pred ljubljeno dvorano Staples Center v Los Angelesu, kjer je preživel poklicno košarkarsko zgodbo, ne vznikne kip z njegovo podobo, in ne pred trenutkom, ko njegov dres ne najde mesta v muzejski zbirki The Naismith Memorial Basketball Hall of Fame.

Pa vendar: usoda ne izbira in življenje Kobeja Bryanta, ustvarjalca zmagovalne »mamba miselnosti«, se je na nejevero košarkarskih navdušencev in širše javnosti končalo na megleno nedeljsko dopoldne v mestu Calabasses v bližini mesta angelov. Poleg 13-letne Kobejeve hčerke Gigi, nadarjene košarkašice, ki je želela nadaljevati očetovo bogato dediščino, je v smrt strmoglavilo še sedem ljudi. Kaj točno se je dogajalo v usodnih trenutkih v strmoglavljenem helikopterju, ki je na poti na Giannino košarkarsko tekmo v Thousand Oaks v gosti megli letel prenizko, bo pokazala preiskava, ki bo predvidoma zaključena v naslednjih tednih.

Za slovo 60 točk

Športni dosežki Kobeja Bryanta govorijo sami zase, v dvajsetih sezonah v ligi NBA je ostal zvest eni in zanj edini ekipi, Los Angeles Lakers, in z njimi do trenutka, ko je sprejel odločitev, da njegovo telo ne zmore več rigoroznih obremenitev, ki spremljajo življenje najboljših v najmočnejši košarkarski ligi na svetu, osvojil pet naslovov prvakov lige NBA (2000, 2001, 2002, 2009, 2010). Ob tem je bil 18-krat igralec tekem vseh zvezd lige NBA (prvič že leta 1998, ko z 19 leti še danes velja za najmlajšega igralca v začetni postavi na tej prestižni tekmi), za nameček pa je tudi dvakratni nosilec zlate olimpijske medalje z ameriško izbrano vrsto. Ekipi Toronto Raptors je leta 2006 nasul 81 točk, kar je bil njegov osebni rekord v karieri, v kateri ne manjka presežkov. Leta 2013 je po ponovnem ogledu svoje predstave na tej tekmi na twitterju zapisal, da bi – če ne bi zgrešil vseh lahkih metov – z lahkoto dosegel tudi 100 točk. Bryant je tudi ob slovesu s profesionalnih košarkarskih igrišč 13. aprila 2016 ostal zvest slogu Črne mambe (Black mamba): poslovil se je z impresivnim dosežkom 60 točk proti ekipi Utah Jazz na domačem igrišču.

Vzdevek Črna mamba si je nadel Kobe sam, in sicer po navdihu iz filma Quentina Tarantina Ubila bom Billa (Kill Bill). Kot je pojasnil, je mamba kača, ki je neverjetno okretna, agresivna in – v Kobejevem primeru na košarkarskem igrišču – smrtonosna. Ob Bryantovi upokojitvi so jezerniki »upokojili« ne le eno, ampak dve številki, ki sta zaznamovali njegovo dvajsetletno klubsko kariero, 8 in 24. Nedotakljivih številk na dresih Lakersov tako po Bryantovem odhodu ni in ne bo nosil noben od košarkarjev.

Po tragični in prezgodnji smrti se v krogu NBA že pojavljajo prvi pozivi, da bi tudi drugi klubi med »nedotakljive« umestili številki 8 in 24, Mark Cuban, lastnik Dallas Mavericsov, za katere igra naš Luka Dončić, pa je že takoj napovedal, da številke 24 v njegovem klubu ne bo nihče več nosil na igrišču. Vprašanje je tudi, ali bomo dresa s številkama 8 in 24 videli na februarskem vikendu vseh zvezd v Chicagu, na katerem bi moral vidnejšo vlogo odigrati tudi Bryant.

Ko je v javnost pricurljala prva novica o helikopterski nesreči, v kateri je umrl Bryant, se je svet odzval z nejevero, žalostjo, bolečino, kar je bilo hkrati pomešano z upanjem, da bi se novica izkazala za preuranjeno ali lažno. Žal zaman: uradna potrditev dogodka je upanje kmalu razblinila, na igrišču neustavljivi Bryant se je poslovil prekmalu skupaj s 13-letno hčerko, s katero sta bila redna gosta tekem lige NBA. Nedavno je Kobe med tekmo v slovenskem jeziku ogovoril tudi Luko Dončića, ki je po tragični novici objavil na twitterju fotografijo z Bryantovo hčerko Gigi. Sicer pa so se v urah in dneh po Bryantovi smrti vrstili spomini in besede zahvale soigralcev, trenerjev, novinarjev in generacij vseh tistih, ki so v njem prepoznali vzornika, idola in ikono košarke ter športa nasploh.

Kaj je bilo tisto, kar je Bryanta neutrudno gnalo do popolnosti na igrišču? Delno je na to odgovoril sam v nedavni izjavi, objavljeni na ameriški mreži PBS. Odgovoril je, da gleda le naprej, saj stvari, ki so se zgodile, ne more spremeniti, enako ne more vplivati na končni izid, je pa pod njegovim nadzorom ena stvar – in to je njegov nastop.

Neusahljiva tekmovalnost

Bryantova tekmovalnost in želja biti najboljši je po oceni dolgoletnega športnega komentatorja Mika Wisa povezana tudi z njegovo družino in odraščanjem. Kobejev oče Joe Bryant - Jellybean je po karieri v ligi NBA košarko igral tudi v Italiji, kjer je družina živela več let. Joe je imel odlične telesne sposobnosti in je dobro poznal igro, a ga je spremljal sloves, da od sebe med igro ni dal vsega, da je bil zabušant, ki kot igralec ni nikoli dosegel tistega, kar bi lahko. Wise verjame, da je mladi Kobe slišal tovrstne govorice in da so vplivale na njegovo odločenost, da bo v košarki dosegel vse, kar lahko doseže z nadarjenostjo, trdim delom in odločenostjo. Poleg tega se je Kobe boril proti očitkom, da so mu, ker izhaja iz košarkaške družine, pripadli privilegiji, ki so olajšali njegovo košarkarsko pot. Če vse skupaj postavimo v širši kontekst: v času Kobejeve mladosti v ligi NBA ni bilo ne veliko igralcev iz Evrope ne sinov nekdanjih košarkarjev lige.

Bryantov odnos s starši je bil sicer zapleten, stiki večkrat prekinjeni in, kot je znano, v času pred smrtjo z njimi niti ni govoril.

Bryant je kariero v NBA končal pri 33.643 točkah in le dan pred smrtjo ga je na tretjem mestu lestvice najboljših strelcev lige prehitel LeBron James. Zadnja Bryantova objava na družbenem omrežju twitter je bila namenjena Jamesu – čestital mu je ob dosežku in mu zaželel, naj še nadaljuje in izboljšuje igro.

Bryantova »mamba miselnost«, ki je našla svoje mesto tudi v istoimenski knjigi The Mamba Mentality: How I Play, ni njegova njegova edina dediščina. Impresiven in še pomembnejši je tudi seznam košarkarjev, ki so igrali ob njem, ga občudovali ter na in zunaj igrišča računali na njegove nasvete. Dediščino Kobeja Bryanta danes nadaljujejo imena vrhunskih košarkarjev, kot so že omenjeni LeBron James, Kyrie Irving, Kevin Durant, Kawhi Leonard in drugi.