Britansko podjetje Mintel, ki se ukvarja s tržnim raziskovanjem in analizo trgov, je prejšnje leto predstavilo smernice, ki bodo oblikovale potrošnjo prihodnosti. Vsakoletno globalno srečanje FiE – Food Ingredients Europe v Parizu je namenjeno vsem udeležencem živilske verige. V svojem poročilu, naslovljenem Food & Drink Trends 2030, so poudarili porast personalizirane prehrane. Izredni direktor podjetja Mintel Alex Beckett navaja, da se bo družbeni vidik prihodnosti osredotočil na »problematike, povezane z etiko v poslovnih modelih, javno zdravje in spremembe pri okolijskih težavah«. Usmeritev, ki bo izoblikovala globalno živilsko industrijo oziroma ponudbo hrane na policah, bo zajemala naslednja področja.
Posezimo po svetovni dieti
Število prebivalcev Zemlje se veča, virov za pridelavo in predelavo hrane pa je vse manj, zato bomo začeli vse bolj posegati po tako imenovani svetovni dieti. Združenje EAT-Lancet Commission, ki se ukvarja s hrano, planetom in zdravjem, je povezalo znanje 37 svetovno znanih znanstvenikov z vsega sveta, da bi odgovorili na vprašanje, kako zdravo nahraniti prihodnjo populacijo 10 milijard ljudi znotraj svetovnih zmožnosti. Izdali so smernice svetovne diete, ki naj bi se izognila podnebnim spremembam in preprečila smrt velikega števila ljudi zaradi podhranjenosti. Predlagajo uživanje 2500 kcal na dan, ki naj bi jih pridobili s podvojeno količino vnosa sadja, zelenjave, oreškov in stročnic. Hkrati bi morali za polovico znižati vnos mesa, mesnih izdelkov in sladkorja. Zadovoljiti bi se morali z eno porcijo govedine, dvema porcijama rib in eno porcijo jajc na teden ter kozarcem mleka na dan. Povečati bi morali vnos polnozrnatih žit, večino beljakovin bi pridobili iz rastlinskih virov, odpadke hrane pa bi morali znižati za polovico. Njihov cilj je torej kakovostno nahraniti celotno populacijo in se hkrati izogniti podnebnim spremembam. Izziv tukaj ni le debelost, temveč tudi podhranjenost in lakota v razvitih in nerazvitih državah, kar lahko privede do pojava bolezni ali celo smrti.
Naravno sladilo stevija na pohodu
Količino zaužitega sladkorja bomo poskušali zmanjšati z uporabo naravnega sladila rastlinskega izvora z ničelno energijsko vrednostjo – stevijo. Sladkor je eden izmed glavnih vzrokov debelosti sodobnega človeka. Po podatkih organizacije World Obesity Federation naj bi se število predebelih otrok do leta 2030 zvišalo za 100 milijonov, z zdajšnjih 250 na 350 milijonov. Znamke brezalkoholnih pijač, kot so Coca-Cola, Red Bull in Dr Pepper, bodo v svoje recepte in njihove patente vključile stevijo in tako poskušale izboljšati končno pijačo.
Naravi prijazni patenti
Iskali bomo inovacije na področju embalažnega pakiranja živil za lažje recikliranje, večkratno uporabo, ponovno polnjenje ali celo užitnost. Vodilno na področju biorazgradljivih kavnih kapsul, ki so narejene iz palmovih listov, lubja in smole na osnovi škroba, je italijansko podjetje Cafe Pascucci Torrefazione. Avstralsko podjetje Wholesale Group Int Pty je patentiralo embalažno folijo za pakiranje iz evkaliptusa, ki se lahko uporablja tudi kot gnojilo. Podjetje Lactips v Franciji pa za shranjevanje mlečnih proteinov uporablja užitno termoplastično pakiranje.
Manj je več
Vodilo za nakupovanje živalskih proizvodov se bo v prihodnje glasilo »kupuj manj, a bolj kakovostno«. Ljudje bomo na splošno začeli uživati manj mesnih in mlečnih izdelkov ter raje izbirali izdelke, ki bodo ustrezali visokim okolijskim in etičnim standardom. S pomočjo kompletov za testiranje osebnega zdravja bomo povečali znanje o sestavi in delovanju našega telesa, analiza teh kompletov pa bo posameznika vodila po korakih do izboljšave fizičnega ter psihičnega počutja. V ospredju bosta sredozemska dieta in dieta z otoka Okinava.
Poleg cene razkrite tudi kalorije
Podjetja bodo pomagala potrošnikom pri njihovih osebnih potrebah, s pomočjo podatkov pa bodo okrepila prodajo svojih izdelkov. Kitajsko tehnološko podjetje Xiaomi je za podjetje Nestlé razvilo pametnega asistenta, ki lahko služi kot družinski prehranski svetovalec. Nestlé ima na Japonskem program, ki združuje umetno inteligenco, testiranja DNA in analizo obrokov za zbiranje podatkov o prehranskih navadah potrošnikov. Razvoj svojih produktov tako prilagodijo pridobljenim podatkom. V Veliki Britaniji je restavracija Vita Mojo postala prva prehranska veriga, ki daje gostom možnost izbire obroka z znanimi makro- ter mikrohranili, kalorijami, sestavinami ter alergeni.
Hiperindividualna tehnologija
V porastu bo hiperindividualna tehnologija, v kateri bosta združeni dve najpomembnejši komponenti tako imenovane pametne kuhinje: hrana in programska oprema. Kuhinja nam bo omogočila ponudbo receptov, medtem ko nam bo 3D-tiskalnik izdeloval personaliziran obrok. Za patent, ki dovoljuje 3D-tiskanje hrane, so zaprosili Nestlé, Bosch in nekatera podjetja s programsko opremo. Potrošniki bomo dobili prehranska priporočila na osnovi svojih najljubših okusov in potrebnih hranil. Podjetje Microsoft ima odobren patent za očala, ki nam lahko zagotovijo povratne informacije o hrani, ki jo jemo – na primer o njeni sestavi, pomagajo nam pri odločitvah pri nakupovanju ali z izbiro hrane v restavracijah.
Nova agroživilska revolucija
Pojavile se bodo notranje kmetije in farme, kjer bodo lahko zaposleni natančno nadzorovali razmere, v katerih rastejo gojene rastline, in tako predvideli maksimalni dobiček ter uspeh. Do leta 2025 naj bi se razširilo vertikalno kmetijstvo, do 2030 pa bodo vertikalne in lokalne mikrokmetije trgovine zalagale z večino svežih živil. Kmetijstvo bo možno tudi v bolj občutljivih geografskih regijah, kot je podsaharska Afrika. Veliko inovativnih idej se bo pojavilo tudi na področju globalne varnosti živil.
Sintetične sestavine v vzponu
Uporaba sintetičnih sestavin v prihodnosti ne bo veljala za nekaj slabega, saj se bo njihova proizvodnja še povečala. To nam bo omogočilo uporabo sestavin, ki so popularne, a kontroverzne, kot so vanilja oziroma vanilin, sintetični alkohol in palmovo olje.
Prihodnost bo torej v rokah znanosti, ki bo poskušala prehranjevalno in oskrbovalno verigo trajnostno spremeniti ter hkrati zajeziti podnebne spremembe.
