Direkcija za infrastrukturo je na javni razpis za izbor izvajalca del za rekonstrukcijo ceste Zidani Most–Radeče prejela pet ponudb. Med temi je bila kot najugodnejša izbrana tista, ki jo je oddala družba CVP Ljubljana kot vodilna partnerica v projektu skupaj z družbami Kostak, Hip plus ter Profaus, ponujena cena znaša dobrih 5,5 milijona evrov.
Leto in pol samo po enem pasu
Če zapletov ne bo (odločitev namreč še ni pravnomočna), bi se dela še to pomlad lahko začela. Spomnimo, gre za rekonstrukcijo oziroma razširitev ceste med Zidanim Mostom in Radečami v dolžini 1,2 kilometra, ob tem bodo uredili tudi vso pripadajočo komunalno infrastrukturo, opremo in signalizacijo. »Kjer bo to potrebno, bomo vozišče razširili s tako imenovanim pilotiranjem oziroma podpornimi konstrukcijami,« pojasnjujejo na direkciji.
Kot so že lani pojasnili na javni predstavitvi krajanom Radeč, bodo poleg razširitve voznih pasov uredili tudi podporni zid iz armiranega betona v dolžini 60 metrov in tri škatlaste prepuste. Ker je na eni strani železniška trasa, je edina možnost, da cestišče utrdijo s pilotnimi stenami na brežini reke Save, kar pa bo zelo zahtevno.
Izbrani izvajalec bo moral dela končati v 18 mesecih od podpisa pogodbe. V tem času bo promet potekal izmenično le po eni strani cestišča, kar bo urejeno s semaforjem. Popolnih zapor, razen morda občasnih, ne predvidevajo, ta bo potrebna zgolj ob zaključni preplastitvi z asfaltom.
Višinskih ovir ne bo
Po oceni radeškega župana Tomaža Režuna rekonstrukcija ceste najbolj prizadeva prebivalce Radeč in tiste, ki se dnevno vozijo na delo proti Zasavju in Celju. Prav tako se zaveda, da bodo dela zelo zahtevna in bo občasno potrebno potrpljenje vseh udeležencev v prometu, saj primernega obvoza ni. Da je promet, zlasti tovornih vozil, na omenjeni cesti vse gostejši, pa so že večkrat opozorili tudi krajani Zidanega Mosta.
Ker kamniti most zaradi ožine že zdaj ne dopušča dvosmernega prometa, temveč je ta urejen z odstopom prednosti, na tem mestu večkrat dnevno prihaja do prometnih zamaškov. »Najpogosteje pride do tega, ko se pred mostom z ene in druge strani znajde več tovornih vozil hkrati. To pa se zgodi večkrat dnevno,« je že lani opozarjal predsednik krajevne skupnosti Zidani Most Franc Babič. Ker nekateri vozniki tovornih vozil ne upoštevajo prepovedi in uporabljajo to cesto za bližnjico od Celja proti Dolenjski, pri čemer se požvižgajo na globe, je promet dejansko vse gostejši.
Tudi zato je poslanec Matjaž Han ministrici za infrastrukturo Alenki Bratušek lani predlagal vzpostavitev tako imenovanih višinskih ovir, ki bi preprečevale tranzit tovornih vozil, katerih največja dovoljena masa presega 7,5 tone. A na direkciji pravijo, da s predlaganim ukrepom ne bo nič, ker bi to negativno vplivalo tako na prometno varnost kot gospodarstvo. »Glavna cesta med Krškim in Celjem je državna cesta, namenjena prometnemu povezovanju med tema dvema regionalnima središčema, in se navezuje še na druge ceste enake ali višje kategorije v državi ter tudi sosednjih držav. Višinska omejitev bi pomenila, da bi morala vsa podjetja s sedežem v Celju ali Krškem z vozili, katerih skupna višina bi presegala določeno, za prevoze med omenjenima regionalnima središčema uporabljati avtocesto A2 in A1, kar bi pot podaljšalo za 100 kilometrov. Obenem bi imeli prevozniki višjih vozil bistveno večje stroške ne glede na skupno maso, kar bi negativno vplivalo na gospodarstvo v regiji,« pojasnjujejo na direkciji. In dodajajo, da prepoved tranzita vozil, težjih od 7,5 tone, na omenjeni cesti ostaja v veljavi, za nadzor pa so pristojni policisti.
