Romunski mojster Adolf Albin, navdih Nimcoviča

Adolf Albin se je rodil leta 1848 v Bukarešti. Predniki bogate družine Albin so bili nemških korenin in naravno je bilo, da je šel Adolf študirat na Dunaj. Po študiju se je vrnil domov in odprl tiskarno, kmalu pa se je zaposlil kot prevajalec pri nemškem železniškem baronu von Strousbergu. Leta 1875 je von Strousberg bankrotiral, Albin pa se je z ženo in tremi otroki po hitrem postopku preselil na Dunaj. Šah je sicer spoznal že v Romuniji in tam leta 1872 celo izdal knjižico za začetnike, a šele dunajske kavarne so Adolfa dokončno potisnile v svet šaha. Prve turnirske korake pa je opravil še mnogo pozneje: leta 1890 je brez uspeha nastopil na Dunaju in v Gradcu. Dve leti zatem je že resno opozoril nase: v Dresdnu ni končal med vodilnimi, a je ugnal zmagovalca Siegberta Tarrascha, pa tudi Simona Winawerja – oba sta bila tedaj med prvo svetovno peterico.

Albin se je leta 1893 za dve leti odpravil v ZDA, kjer je odigral več dvobojev in turnirjev. V New Yorku je bil le za Emanuelom Laskerjem, pa pred Pillsburyjem in ameriško staro gardo. To je ostal njegov najboljši dosežek, ki ga je dvignil med najboljših dvajset igralcev sveta. Vrnil se je v Evropo in precej igral, večjih uspehov pa ni bilo. V posamezni partiji je bil nevaren prav vsakomur; poraz so mu morali priznati Steinitz, Tarrasch, Winawer, Pillsbury, Mason, Janowski, Blackburne, Charousek, Schlechter, Marshall, Teichmann, Reti in tudi Vidmar. Albin, ki je umrl na Dunaju leta 1920, je dal ime Albinovemu protigambitu, kot bomo videli v naši partiji, pa je bil tudi predhodnik hipermodernistov.