Dijaška organizacija Slovenije (DOS) je na slovesnosti in s kratkim pozdravnim nagovorom državnega sekretarja na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Jerneja Štromajerja razglasila naj dijaka in naj dijakinjo leta 2019. Namen izbora je nagraditi dijake, ki so uspešni ne le na učnem področju, ampak se v prostem času ukvarjajo tudi z različnimi obšolskimi dejavnostmi, in žal pogosto ostanejo neopaženi. Letošnja naj dijak in dijakinja sta Ivan Praznik in Anita Koprivc.
Prevzel bo družinsko kmetijo
Elegantno oblečen in v družbi mlajše sestrice, staršev ter sovrstnikov iz mariborskega dijaškega doma je Ivan Praznik čakal na slavnostno podelitev priznanj v ljubljanski Mestni hiši. Tovrstni protokoli, kot nam je povedal osemnajstletnik, mu niso tuji. »Pred dvema letoma sem na Brdu pri Kranju prejel priznanje za naj prostovoljca, moje delo pa sta opazila in nagradila tudi Slovenska filantropija in Lions klub,« pove Praznik.
Dijak četrtega letnika mariborske biotehniške šole, smer kmetijstvo, ima, kot sam pravi, dobro strokovno znanje iz kmetijstva, odličen je v matematiki, blesti tudi pri izbirnem jeziku nemščini. »Po maturi bom šolanje nadaljeval na univerzitetnem programu. Ali se bom vpisal na ljubljansko ali mariborsko biotehniško fakulteto, še ne vem,« odkrito prizna najstnik, ki pa zatrdi, da bo po končanem študiju ostal doma, na domači kmetiji. »Na Ribnici na Pohorju imamo veliko kmetijo, kjer se ukvarjamo pretežno z živinorejo, veliko je tudi gozda. Imamo tudi čebele, starši pa pridelajo tudi sokove in kis,« ponosno pove Praznik. Ko je za konec tedna doma, pomaga staršem pri delu. »Med tednom bivam v mariborskem dijaškem domu. Nekaj prostega časa seveda imam, a vedno manj. Kadar se ne učim, pomagam sošolcem in drugim dijakom v domu pri učenju,« pove sogovornik, ki je iskreno priznal, da je lepo, da je to, kar dela, videno in cenjeno tudi s strani šole in kolegov, dijakov.
Nagrada motivacija za naprej
Naj dijakinja Anita Koprivc je samozavestno, odločno dekle. Gimnazijka novomeške gimnazije, doma iz okolice Mirne, živi s kar desetimi sorojenci. »Marsikdo bi mislil, da je pri nas doma kaotično, glasno in kričeče. A ni tako. Sama vidim svojo družino kot velik privilegij,« pove Anita Koprivc, odličnjakinja, ki redno obiskuje tudi glasbeno šolo, kjer se uči solopetja.
»Po končani gimnaziji se želim vpisati na filozofsko fakulteto, rada bi študirala geografijo in slovenščino,« pove morda tudi bodoča profesorica. »Vse znanje in izkušnje želim v prihodnosti nadgrajevati, saj me dopolnjujejo kot človeka,« pove dekle, ki svoj prosti čas namenja prostovoljnemu delu pri Karitasu in Rdečem križu, na pomoč pa rada priskoči tudi v šoli, v obliki učne pomoči mlajšim otrokom ali sošolcem. »Imam srečo, da me podpira številčna družina, prav tako fant in štirje najboljši prijatelji,« pove dekle, ki na nagrado gleda kot motivacijo za naprej. Verjame, da bo po končanem študiju tudi dobila zaposlitev: »Sem človek, ki mora biti vedno angažiran, in glede na vse svoje aktivnosti verjamem, da bom tudi našla ustrezno službo.«
