Komisija o ugotavljanju domnevnega pranja denarja v Novi kreditni banki Maribor (NKBM) in domnevnega nezakonitega financiranja stranke SDS je svoje delo začela že v minulem mandatu. Tedaj je v delnem poročilu ugotovila, da je bil nadzor na področju pranja denar v slovenskem bančnem sistemu neustrezen, zato je sklenila delo nadaljevati tudi v tem mandatu, tokrat pa se osredotočila na NKBM.
Banka Slovenije je namreč novembra 2014 uvedla nadzorstveni pregled v NKBM in v leta 2015 izdani odredbi ugotovila, da je banka v obdobju, ko jo je vodil Aleš Hauc, kršila zakonodajo s področja preprečevanja pranja denarja.
Preiskovalna komisija je na prejšnji seji že zaslišala Hauca, ki je priznal, da bi na tem področju v banki lahko naredili več. Danes pa sta pred člane komisije stopila njegov naslednik Robert Senica in članica uprave NKBM Sabina Župec Krajnc.
Senica, ki je funkcijo člana uprave nastopil avgusta 2014, predsednik uprave pa je postal februarja 2015, je zatrdil, da pred nastopom funkcije predsednika uprave ni bil odgovoren za nadzor nad preprečevanjem denarja. Je pa bil seznanjen z nadzorstvenim pregledom Banke Slovenije in ugotovljenimi nepravilnostmi.
Odgovarjal je tudi na vprašanje glede poročila nekdanje pooblaščenke za preprečevanje pranja denarja v NKBM Vesne Rožanc, ki je ugotovila, da banka nima ustreznih mehanizmov za odkrivanje sumov pranja denarja, vodstvo NKBM pa je to poročilo prikrilo. Senica je pojasnil, da je Rožančeva omenjeno poročilo pripravila konec julija, sam pa je funkcijo člana uprave nastopil avgusta, ko ni vedel, "da kaj takega obstaja". Vse ugotovljene nepravilnosti se nanašajo na obdobja, ko v banki še ni bil zaposlen, je zatrdil.
Kršitev ni bilo mogoče odpraviti v roku
Na vprašanje, zakaj kršitev, ki jih je v odredbi ugotovila Banka Slovenija, niso odpravili v roku, ki ga je postavila centralna banka, je odgovoril, da to ni bilo mogoče. Nekatere nepravilnosti so tako odpravili v njegovem mandatu, nekaj pa pozneje, saj je šlo za obsežen proces. Med drugim je takoj stekla akcija za nadgradnjo informacijske podpore, je dodal.
Tudi Sabina Župec Krajnc, ki je članica uprave NKBM od leta 2014 in je bila v banki odgovorna za odpravo ugotovljenih kršitev, je poudarila, da jim je Banka Slovenije za to postavila "absolutno prekratek rok". Kot je dodala, so prosili za podaljšanje roka, a jim centralna banka tega ni odobrila.
Med ukrepi, ki so jih izvedli v NKBM, je navedla pregled visoko tveganih strank, uvedbo termina italijanska tipologija, vodenje področja preprečevanje pranja denarja kot samostojnega projekta ter implementacijo aplikacije, ki je spremljala politično izpostavljene stranke. Odprava kršitev je trajala tri leta, danes pa je NKBM med bankami z najbolj urejenim področjem nadzora nad pranjem denarja, je zatrdila.
Tudi njo je predsednik komisije Jani Moderndofer povprašal o poročilu Vesne Rožanc. Župec Kranjčeva je Rožančevo sicer spoznala, a se je, kot je dodala, vse dogajalo pred njenim prihodom v upravo.
Pred komisijo je stopila tudi nekdanja vodja pravnega oddelka v Banki Slovenije Jasna Iskra, ki je zatrdila, da so bili glede izdane odredbe NKBM neodvisni in da nanjo glede te zadeve nihče ni poskušal vplivati.
Komentirala je tudi odločitve sodišč, ki so precej znižala globe, ki jih je Banka Slovenije izrekla NKBM. Kot je poudarila, so v sodni presoji dobili potrditev ustreznosti svojih postopkov, znižanje glob pa je pripisala napaki sodišč.
Pred komisijo je bil danes vabljen tudi nekdanji guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec, a se je opravičil.
