Živimo v novem finančno-ekonomskem svetu. »Razpoložljivost denarja je velika, velika podjetja, ki nikoli niso imela dobička in ga morda nikoli ne bodo imela, izvajajo ogromne investicije. Obrestna mera je nizka in se ne premakne. Veliko naložb se izvede v majhnih, predvsem visokotehnoloških podjetjih, kjer ni zanesljivo, ali bodo te investicije tudi uspešne,« svoja opažanja naniza dekanka in predsednica IEDC – Poslovne šole Bled, prof. dr. Danica Purg. Na vprašanje, kaj prinaša letošnje leto, odvrne, da je to zelo težko napovedati. Celo na sestanku predsednikov narodnih bank so zaključili, da ne vedo, kaj storiti v »novem« svetu. Purgova pojasni: »Pričakujem le, da bodo strokovnjaki, vlagatelji, bankirji, direktorji postali bolj nervozni zaradi trenutnega stanja in tega, kako se pripraviti na krizo.«
Novi časi, novi poklici, nova znanja
Prejšnja kriza je pokazala, da smo v Sloveniji zaostajali v konkurenčnosti (tudi) zaradi premajhnega vlaganja v znanje. »Zato upam, da smo se naučili, da rezi pri vlaganju v izobraževanje ljudi in njihove kompetence niso pravi ukrepi v času gospodarskega ohlajanja,« poudarja mag. Katja Kraškovic, predsednica uprave GEA College. »Nove tehnologije prinašajo nove poklice, novi poklici zahtevajo nova znanja in to prinašata leto 2020 in prihodnost.« Prof. dr. Igor Papič, rektor Univerze v Ljubljani, naše največje visokošolske ter znanstvenoraziskovalne ustanove, ki jo obiskuje skoraj 38.000 študentov, pravi, da si prizadevajo, da bi študentom skozi študij vlili samozavest in širino. »Tako je prilagoditev zaposlitvenemu okolju bistveno lažja, neodvisno od napovedi.« Primer dobre prakse je projekt kariernih centrov, kjer v sklopu dejavnosti Po spretnosti za 21. stoletje organizirajo raznolike delavnice, spodbujajo pa tudi mobilnost v tujino. »Slovenski delodajalci cenijo znanje tujih jezikov, sposobnost spopadanja s stresom, visoko stopnjo odgovornosti, samoiniciativnost. To so vsekakor kompetence, ki jih izkušnja v tujini razvije in okrepi,« pojasni rektor.
Poskrbite za lastno vrednost
Vstop v novo leto je čas za nove začetke in postavljanje novih ciljev, tudi na kariernem področju in ne glede na starost. Alenka Kraljič, psihologinja in vodja razvoja poslovanja v kadrovskem podjetju Trenkwalder, ob tem dodaja, da je zdaj pravi čas tudi za to, da se odločimo za katero od izobraževanj ali usposabljanj. Tako bomo pri svojem delu še bolj suvereni, avtonomni in samozavestni. Čeprav se mnogi ustrašijo vseživljenjskega učenja, nas to v resnici spremlja na vsakem koraku in se ga pravzaprav niti ne zavedamo. Če primerjamo, kako smo delali pred desetletjem in danes, hitro ugotovimo, da danes veliko več dela opravimo na prenosnikih ali celo pametnih telefonih, pomembne dokumente shranjujemo v digitalni obliki, sestanke v veliki meri opravimo na daljavo s pomočjo različnih digitalnih orodij. »Nenehno smo v procesu učenja.« Izpopolnjevanje strokovnih področij pa je pomembno tudi za ohranjanje naše »tržne vrednosti«.
Na pohodu je drugačna miselnost
»Pričakujem, da se bodo povečale potrebe po nekaterih specifičnih funkcionalnih znanjih, kot so globalni marketing, saj globalna konkurenca postaja vse hujša, upravljanje sprememb, saj se hitrost sprememb na različnih področjih povečuje, krizno upravljanje, da se bomo lažje pripravili na krizo, ter umetna inteligenca in robotizacija,« naniza primere prof. dr. Danica Purg iz IEDC – Poslovne šole Bled. »Opažam, da raste zavest o tem, da je treba med vodilnimi v podjetjih razviti drugačno miselnost, ki bo odprta za spremembe in bo spodbujala ustvarjalnost, da bomo lahko v časih velikih in globokih podatkov (angl. big and deep data) našli nove poslovne priložnosti.« Mag. Katja Kraškovic iz GEA Collegea poudarja pomen podjetniške miselnosti. »Voditelji stremimo k navdihovanju in iskanju ravnovesja v dobro vseh. Znati moramo deliti svojo vizijo, priznati svoje šibkosti in si zato okoli sebe poiskati komplementarni tim, dobro izobraziti njegove člane ter jim pomagati poiskati njihove prednosti in močne plati.«
Česa se bodo učili varuhi znanja?
In v katera znanja bodo letos vlagali voditelji izobraževalnih ustanov? Prof. dr. Igor Papič pravi, da bi rad razumel evolucijsko vlogo določenih posameznikov, ki vztrajno želijo kritizirati in podirati vse, kar gradi konstruktivna večina. »Na drugi strani pa je izziv, kako motivirati konstruktivno večino, da bi se bolj aktivno vključevala v akademske razprave,« pravi in malce v šali doda, da filozofija in psihologija zanj še vedno ostajata izziv. Prof. dr. Danica Purg bo poskusila razvijati dodatne spretnosti in pristope pri vodenju ljudi ter analitične sposobnosti. »Zagotovo se bom posvetila izboljšanju nekaterih svojih prednosti, kot so komunikacijske veščine (izboljšala bom znanje italijanščine in ruščine) in mreženje, ki ga ni nikoli dovolj pri delu, ki ga opravljam.« Katja Kraškovic se bo posvetila informacijskim in kibernetskim tveganjem in grožnjam ter znanjem s področja vodenja, novih pristopov in odnosov z ljudmi.
Učenje aktivira možgane
Pridobivanje novih znanj ni omejeno na začetek naše delovne dobe. Je bistveni del vsake ambicije, da se dvignemo iz povprečja – ne glede na življenjsko obdobje ali področje. Psihologinja Alenka Kraljič poudarja, da z nenehnim izobraževanjem ohranjamo možgane žive in aktivne. Živčne in druge možganske celice se v procesu učenja spreminjajo, rastejo in oblikujejo vedno več in več povezav z novimi celicami. »To izboljša naše spominske funkcije, sposobnost reševanje problemov in spodbuja inovativno razmišljanje.« Novejše raziskave nevroznanosti ugotavljajo tudi, da se ljudje, ki se nenehno izobražujejo, bolje prilagajajo in dosegajo uspehe kljub težavam, kot sta stres in upadanje (umskih) sposobnosti v pozni starosti.
