Neodvisna evropska medijska mreža Euroactiv se je dokopala do osnutka bele knjige EU, kjer so predstavljeni možni ukrepi za začasno prepoved uporabe tehnologije za prepoznavanje obrazov na javnih površinah. »Uporaba tehnologije za prepoznavanje obrazov s strani zasebnih in javnih subjektov na javnih površinah bi bila prepovedana za določeno obdobje (denimo 3-5 let),« vsebino osnutka navaja Euroactiv. »V tem obdobju bi lahko odkrili in razvili zanesljivo metodo za ocenjevanje učinkov tehnologije in ukrepov za upravljanje z morebitnimi nevarnostmi.«
To kaže na skrb nekaterih znotraj evropske komisije zaradi bliskovitega razvoja umetne inteligence na tem področju. Predvsem naj bi želeli določiti minimalne standarde glede uporabe umetne inteligence na zelo občutljivih področjih, med katerimi najdemo policijsko delo, transport in zdravstvo. Med ukrepi za soočanje z etičnimi in pravnimi vprašanji, ki jih odpira nova tehnologija, naj bi bil tudi predlog etičnega kodeksa razvijalcev tehnologije. Slednji bi s si s prostovoljnim upoštevanjem kodeksa prislužili oznako zlatega standarda.
Avtomatizirano oziroma računalniško prepoznavanje obrazov predstavlja enega od najhitreje rastočih tehnoloških področij. V preteklosti smo o uporabi te tehnologije slišali predvsem iz držav, kot je Kitajska, v zadnjem obdobju pa smo postali bolj pozorni na podobne prakse v naši okolici in celo pri nas. Pri Dnevniku smo že pisali o nelagodju nekaterih Srbov glede postavitve varnostnih kamer, ki bi lahko imele to zmožnost, po Beogradu, pred kratkim pa smo poročali tudi, da od leta 2014 tehnologijo prepoznavanja obrazov pri svojem delu uporablja tudi slovenska policija.
Načrte o uporabi umetne inteligence za nadziranje javnih prostorov ima Nemčija, ki je bila v preteklosti sicer zelo stroga glede varovanja osebnih podatkov. Nemška vlada načrtuje postavitev varnostnih kamer z zmožnostjo prepoznave obrazov na 134 železniških postajah in 14 letališčih. V to jih je prepričal uspešen preizkus, ki je potekal v Berlinu. V Franciji medtem pripravljajo pogoje, da bi njeni državljani lahko dostopali do zavarovanih vladnih spletnih strani s pomočjo prepoznavanja obrazov. Če bodo načrte uresničili, bodo postali prva država v EU, ki omogoča tak način dostopa.
