Predstavniški dom kongresa je preiskavo pred ustavno obtožbo sprožil septembra, decembra pa je potrdil dve točki obtožnice - zloraba pooblastil in oviranje dela kongresa.
Trumpa obtožnica bremeni, da je z zadrževanjem vojaške pomoči izsiljeval Ukrajino, naj naznani preiskavo političnega nasprotnika Josepha Bidna. Bremeni ga tudi oviranja preiskave, ker kongresu ni predal zahtevanih dokumentov in je državnim uslužbencem prepovedal udeležbo na zaslišanjih v kongresu.
Republikansko vodstvo senata je po potrditvi ustavne obtožbe napovedalo, da bo Trump zanesljivo oproščen krivde. Za obsodbo in odstavitev predsednika je potrebna dvotretjinska večina, republikanci pa imajo v 100-članskem senatu 53 sedežev. Predsednica predstavniškega doma kongresa Nancy Pelosi je doslej zadrževala predajo ustavne obtožbe v senatu in skupaj s kolegi zahtevala vsaj videz nepristranskega postopka.
Zavlačevanje se ji je morda izplačalo, čeprav je bila izpostavljena ostrim napadom Trumpa in njegovih zaveznikov. Republikanec iz Utaha Mitt Romney je namreč napovedal, da bo pri potrjevanju postopka v senatu glasoval za zaslišanje dodatnih prič. Med drugim bi rad slišal izpoved nekdanjega svetovalca za nacionalno varnost ZDA Johna Boltona, ki po izpovedih prič ni hotel imeti nič z izsiljevanjem Ukrajine.
Poleg Romneyja podobno razmišlja še nekaj republikanskih senatorjev, med njimi Susan Collins iz Maina in Lisa Murkowski z Aljaske, kakor tudi Joni Ernst iz Iowe, kar pomeni, da se senatni postopek morda le ne bo končal po hitrem postopku.
Trump si želi hiter postopek in preglasovanje z večino
Trump je pred dnevi tvitnil, da bi bilo najbolje, če ga republikanska večina po hitrem postopku razglasi za nedolžnega s takojšnjo razveljavitvijo ustavne obtožbe. Za kaj takega pa vodja republikanske večine Mitch McConnell nima dovolj glasov.
Možnost zaslišanja prič v senatu pa pomeni, da bodo lahko tudi predsednikovi odvetniki zahtevali svoje priče. Trump že dolgo časa grozi, da bo zahteval zaslišanje Josepha Bidna in njegovega sina Hunterja, ki je bil v nadzornem odboru ukrajinskega energetskega podjetja Burisma, ko je bil njegov oče podpredsednik ZDA.
Trump pravi, da je želel, naj Ukrajina preišče to korupcijo, vendar pa obenem tudi zanika, da bi kaj zahteval od Ukrajine. Poudarja, da je bila pomoč državi nakazana. Čeprav šele potem, ko so ga ujeli pri zadrževanju nakazila.
Izid glasovanja glede ustavne obtožbe Trumpa sicer še vedno ni vprašljiv, saj so demokrati v manjšini in ne bodo uspeli prepričati dovolj republikancev v glasovanje proti Trumpu. Republikanci bi si namreč s podporo ustavni obtožbi podpisali politično smrtno obsodbo, ker je strankarska baza trdno Trumpova. Demokrati vseeno upajo, da dlje ko bo postopek trajal, več neprijetnih informacij o Trumpu bo prišlo na dan.
Wall Street Journal je na primer v ponedeljek objavil novico, da so ruski vojaški hekerji vdrli v sistem Burisme v času kongresne preiskave pred ustavno obtožbo. Ameriški obveščevalci so skupaj s preiskavo posebnega tožilca Roberta Muellerja ugotovili, da so Rusi že leta 2016 pomagali Trumpu do izvolitve.
