Ministrstvo za infrastrukturo in konzorcij pod vodstvom Instituta Jožef Stefan sta v postopku dopolnjevanja osnutka »celovito pretehtala vse predhodno sprejete cilje in na podlagi posodobljenih strokovnih podlag, predhodnega javnega posvetovanja, celovite presoje vplivov na okolje in upoštevajoč priporočila« po navedbah ministrstva predlagala razvojno naravnane in ambiciozne cilje do leta 2030, ki izhajajo iz ambicioznega scenarija z dodatnimi ukrepi. »Doseganje zastavljenih energetskih in podnebnih ciljev bo ena osrednjih prioritet Slovenije do leta 2030, saj bo to bistveno vplivalo na kakovost življenja vsakega izmed nas,« so zapisali.
Dopolnjeni osnutek okoljskega poročila pa med drugim predlaga izločitev ukrepov dokončanja hidroelektrarne Mokrice najpozneje do leta 2025, dokončanja hidroelektrarn Suhadol in Trbovlje najkasneje do leta 2030, novih hidroelektrarn na Muri pa ne predvideva.
Za hidroelektrarno Mokrice je sicer bil sprejet državni prostorski načrt, projekt pa je bil v času priprave dopolnjenega osnutka okoljskega poročila v postopku pridobivanja okoljevarstvenega soglasja. Presoja vplivov na okolje, ki se dela na podrobnejši ravni, bo tako pokazala, ali in pod kakšnimi pogoji projekt sprejemljiv.
Dopolnjen osnutek okoljskega poročila prinaša tudi alternative za nadomestitev izpada proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov v primeru neizvedbe oz. zmanjšanega obsega izvedbe posameznih ukrepov, in sicer z zmanjšanjem končne rabe energije in povečanjem meje za uvoz elektrike v smeri povečanja dopustnega deleža uvoza.
Ko bo infrastrukturno ministrstvo prejelo pozitivno mnenje okoljskega ministrstva o ustreznosti dopolnjenega načrta in okoljskega poročila, bo "nemudoma sledila njuna javna razgrnitev ter posvetovanje z javnostjo". Ministrstvo bi sicer moralo načrt do konca prejšnjega leta že poslati v Bruselj, vendar tega niso storili, ker še ni končan.
Ob tem so dodali, da v okviru priprave že ves čas poteka razprava glede ambicioznosti ciljev in prispevkov do 2030, ki jo Slovenija nujno potrebuje. »Široka in utemeljena razprava v dobri veri, na podlagi strokovnih podlag, je namreč ključna pri iskanju poti in soglasja čim širšega kroga deležnikov glede čim bolj ambicioznih, a izvedljivih ciljev Slovenije do 2030, ki bodo upoštevali pomembne nacionalne okoliščine in predstavljali ustrezen korak k podnebno nevtralni Sloveniji do leta 2050,« so navedli.
