Niti besede ni bilo o odpiranju novih objektov, niti o načrtih vodilnih politikov za večjo blaginjo državljanov. Podal je zgodovinski pregled dogodkov po osamosvojitvi in kot kakšen sodnik našteval neuspehe slovenskih vlad. Glede na njegovo gorečo strankarsko pripadnost se je že vnaprej lahko predvidelo, koga bo grajal, koga pa ne. In res, niti omenil ni morebitnih spodrsljajev Janševe vlade, kot da jih ni bilo. Lahko bi vsaj omenil, da se je leta 1985 Janez Janša potegoval za mesto Pavlihovega urednika (Pavliha – satirični tednik, ki ga je ukinila Demosova vlada). Janševi argumenti za sprejem za urednika so bili: »Opravljal sem vrsto funkcij v ZSMS, ZK, SZDL in delegatskih skupnostih.« Tako je na kratko naštel svoje zasluge za razvoj komunizma. S tem citatom bi Tanko vnesel vsaj malo humorja v svoj napadalni govor. Tako pa je tokratna osvežitev proslave v tem, da slavnostni govornik ni bil zapornik.
Čeprav je slavnostni govornik hudo kritiziral vse vlade od Janševe naprej, vključno s Pahorjevo, je predsednik države ploskal govorniku, ne zavedajoč se, da je tudi sam uvrščen v to godljo. Pahor sicer ima olajševalno okoliščino, saj zaradi »pobega« sodelavcev ni vladal ves mandat.
V ustreznih medijih smo lahko zasledili kritiko na račun prisotnih visokih gostov, češ da niso vsi ploskali slavnostnemu govorniku. Če bi Tanko svojemu zgodovinskemu pregledu dogodkov dodal še podatek, da je Janša po izključitvi iz partije pisal prošnjo za ponovni sprejem, bi dobil stoječi aplavz.
Vsak resničnostni šov ima tehnično urejen čas ploskanja ali smejanja prisotnih, saj jim svetlobni zaslon sporoča, kdaj naj ploskajo, kdaj pa naj se smejijo. Kaj pri proslavi ni bilo nobenega Pahorjevega svetovalca zraven, da bi mu povedal, kdaj naj ploska, kdaj pa naj se smeji? Oboje naš predsednik države uporablja precej nekritično, toda uspešno, saj ga podpira določena populacija Slovencev. Toda vremena Krajncem bodo se zjasnila. Tedaj bo manekenstvo v Sloveniji doživelo rahel zaton. Mnogi že zdaj modrujejo, da bi na raznih državnih (ali cerkvenih) slovesnostih namesto vseprisotnega manekena raje videli lepo manekenko. Mogoče bi ji celo bolj prisluhnili.
Še sklep. Morda bo kdo pomislil, da je naslov članka namig na »uspehe« predsednika države. Ne, ne. On si je kar dobro postlal. Naslov se nanaša na njegove volilce. Žal.
Toni Jurjec, Brezovica pri Ljubljani
