S poplavljenimi šotišči do ogljične nevtralnosti

Že zdaj so v primerjavi z letom 1990 izpuste toplogrednih plinov zmanjšali za 47 odstotkov, nova socialdemokratska vlada pa je pred kratkim sprejela še ambicioznejše podnebne cilje. Do leta 2030 nameravajo zmanjšati izpuste toplogrednih plinov kar za 70 odstotkov, ogljično nevtralni pa nameravajo postati leta 2050. Z novo zakonodajo so določili, da bo vlada morala vsakih pet let sprejeti novi obvezujoč cilj zmanjšanja toplogrednih plinov, minister za okolje in energetiko pa bo neposredno odgovoren parlamentu za doseganje teh ciljev. Če ne bo zadostnega napredka, ga bo parlament lahko tudi odstavil. Zakonodaja je bila podprta z več kot 90 odstotki glasov vseh poslancev, dogovor o zakonodajnih aktih je torej dosegel nadstrankarsko enotnost. Milijardne vsote bodo namenili za investicije v obnovljive vire energije, denimo za gradnjo umetnih otokov, na katerih bodo postavili vetrne elektrarne. Eden izmed dogovorjenih ukrepov predvideva tudi odkup izsušenih šotišč, ki so jih kmetje uporabljali za kmetijske površine. Znanstveniki so namreč ugotovili, da iz izsušenih šotišč po razgradnji tisočletja ujetih organskih snovi izhajajo toplogredni plini, medtem ko te pline poplavljena šotišča zadržujejo. Vlada je za odkup zemljišč na letni ravni predvidela slabih 27 milijonov evrov. Eden izmed kmetov, ki ne bodo nasprotovali takšnim vladnim načrtom, je Henrik Bertelsen. Na svojem posestvu namerava poplaviti okoli 90 hektarjev zemlje, približno tri četrtine svoje kmetije. »Če mi razlagajo, da je obdelava takšne zemlje, kot je moja, problematična za zaščito okolja, ne bom nasprotoval temu, da se poplavi,« je dejal za Guardian.