Izvirna bibliofilska izdaja Temelji slovenstva na novo odstira zakladnico slovenske zgodovine od slovanske naselitve v vzhodnoalpski prostor do danes. Na 350 straneh zgodovinarji Aleš Gabrič, Jernej Kosi, Peter Štih in Luka Vidmar vestno zapisujejo vse prelomne dogodke – od pokristjanjevanja v Karantaniji in Brižinskih spomenikov kot najstarejšega dokumenta slovenskega jezika prek izdaje Katekizma, začetkov višjega šolstva na Slovenskem in Ilirskih provinc do kasnejše slovenske identitete v Jugoslaviji, osamosvojitve in naše umeščenosti v evropski kontekst. A kot je poudaril Gabrič, so si avtorji ob snovanju monografije na novo zastavili tudi vprašanje, kaj pravzaprav so temelji slovenstva, »kaj je torej tisto, kar nas definira in loči od sosedov in bolj oddaljenih tujcev«.
Ne le dejstva, tudi predstave
Krščanstvo navsezadnje ni le svetovna religija, temveč še danes tudi bistveni gradnik slovenske nacionalne kulture, poudarjajo avtorji. Razplet prve in druge svetovne vojne ter razpad socialističnega bloka konec osemdesetih let prejšnjega stoletja nista zaznamovala samo Slovencev. »Tudi mi smo podobo naše nacionalne zgodovine zgradili na predstavi jezikovne kontinuitete, torej pojmovanju naroda kot jezikovne skupnosti, a danes vemo, da jezikovna kontinuiteta ni istočasno tudi že narodna,« je dodal Štih.
»V tej knjigi torej ne predstavljamo le zgodovinskih dejstev, ampak tudi predstave Slovenk in Slovencev o slovenstvu,« je nadaljeval. Knežji kamen denimo samoumevno razumemo kot simbol starobitne slovenske državnosti, čeprav je to nedvomno spomenik koroške preteklosti. »Na te zgodbe, ki si jih, včasih tudi neupravičeno lastimo kot samo naše, smo opozarjali, tudi do nacionalizacije narodnega spomina smo se kritično opredeljevali.«
Čar prestižne izdaje
»Redko prirejamo predstavitve knjig, ki jih javnosti žal ne moremo več ponuditi,« je zbrane sicer nasmejal urednik Cankarjeve založbeAljoša Harlamov. Bibliofilska izdaja, ki je izšla v tristo unikatno ročno vezanih, oštevilčenih izvodih s pozlato in 280 visokoločljivostnimi posnetki raznih dokumentov iz cele Evrope, je namreč pošla že v predprodaji, čeprav je njena cena znašala 1450 evrov. Kot pojasnjuje urednik, je bila več kot polovica izvodov prodanih že, ko so knjigo šele sestavljali: »V največ primerih gre za zasebne kupce, ne za javne ustanove ali podjetja. Včasih kupijo dva izvoda in enega podarijo kakšni javni knjižnici, ki si tako dragega nakupa ne more privoščiti.«
Primarno zbuja zanimanje seveda vsebina, a se zdi, da ima še večji čar prestižnost izdaje. »Kupci so nacionalno usmerjeni ljudje, ki pa so zagotovo bibliofili, ki imajo radi redke tiske in tako izdajo morda vidijo tudi kot naložbo v prihodnost. Vsaj polovica teh kupcev ima namreč doma tudi našo zadnjo podobno monografijo S črnilom in zlatom, ki smo jo pred dvema letoma prodajali za primerljivo ceno,« dodaja urednik, ki tudi sam ne razume docela, zakaj ne morejo razprodati mnogo cenejšega romana v petsto izvodih, očitno pa lahko razprodajo luksuzno izdajo take nacionalne svetinje. Naslednja posebna izdaja – tovrstne pripravljajo na dve leti – je tako že v pripravi, Kozma Ahačič namreč piše monografijo o petdesetih knjigah protestantizma.
