Kot je po predaji poročila o izboru najprimernejših kandidatov predsedniku republike Borutu Pahorju v izjavi za medije povedal Stare, je komisija seznam oblikovala na podlagi predložene dokumentacije kandidatov in osebnega pogovora z njimi, na katerega se je od devetih kandidatov odzvalo osem.
Primernost kandidatov je presojala na podlagi meril, ki jih je oblikovala na osnovi »že uveljavljenih standardov strokovne usposobljenosti« in na podlagi meril, ki so jih v podobnih postopkih izbire kandidatov na funkcionarska mesta v Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) uporabile že predhodne komisije.
V splošnem gre po njegovih besedah za tri sklope ugotavljanja primernosti, in sicer glede na izkušnje pri delu ter strokovno uveljavljenost, razumevanje poslanstva KPK (pri tem jih je še posebej zanimala vizija razvoja in dela KPK) ter izkazano integriteto pri dozdajšnjem delu. »Pri presoji je izbirna komisija dala prednost integriteti posameznika, njegovi strokovni avtoriteti, zmožnosti realne ocene stanja in ukrepov na področju preprečevanja korupcije ter predvsem viziji prednostnih nalog in razvoja KPK,« je povedal Stare. Del presoje je bila tudi politična dejavnost kandidatov, »vendar glede na določila, ki jih je imela izbirna komisija, to ni bil izločitveni dejavnik«, je povedal.
Podrobnosti o tem, zakaj jih ni prepričal Štefanec, Stare ni razkrival. Dejal je le, da je bila predstavitev vizije »eden od razlogov, ki je pripomogel k taki odločitvi«. Pahor mora zdaj novega predsednika KPK imenovati v roku 30 dni, pri čemer lahko izbira zgolj med kandidati s predloženega seznama. Lahko pa se tudi odloči, da ne imenuje nobenega izmed njih in postopek javnega poziva ponovi.
Po besedah generalne sekretarke urada predsednika republike Nataše Kovač bo Pahor v roku, ki ga ima na voljo, presodil vse podatke in opravil pogovore s predlaganimi kandidati, »s katerim morda tudi dva, če bo potrebno«. Pri tem tudi ne bo pod časovnim pritiskom, saj je bil predlog novele zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki bi lahko spremenil način imenovanja predsednika KPK po njenih besedah z januarske seje DZ predstavljen na sejo, ki bo v marcu. Še preden bo Pahor imenoval novega predsednika KPK, se bo ta predstavil javnosti, je povedala.
Zdajšnjemu predsedniku KPK mandat sicer poteče marca. Če Pahor do takrat ne bo imenoval njegovega naslednika, bo Štefanec delo predsednika KPK opravljal, dokler do imenovanja ne pride.
Poleg svetovalke predsednika vrhovnega sodišča Tine Brecelj, zdajšnjega namestnika predsednika KPK Uroša Novaka, višjega sekretarja službe vlade za zakonodajo in predavatelja Janez Pogorelca ter vodje centra za raziskovanje in socialne veščine na policijski akademiji in docenta na mariborski univerzi Roberta Šumija so se za mesto predsednika KPK potegovali še Štefanec, načelnik upravne enote Ribnica Primož Bučan, novinar Rajko Gerič, upokojenec Jožef Majer in strokovni vodja Avto šole Lisjak Rajko Marković.
Štefanec skrajno razočaran
Predsednik KPK Boris Štefanec je nad odločitvijo izbirne komisije, da ga ne uvrsti na seznam primernih kandidatov za predsednika KPK »skrajno razočaran«. »Ne rečem, da sem najboljši od devetih prijavljenih kandidatov, nikakor pa nisem, če se primerjam z ostalimi primernimi kandidati, neprimeren,« je dejal. Spomnil je, da je bil pred šestimi leti od 55 kandidatov edini uvrščen na seznam primernih kandidatov za predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), po imenovanju pa tudi že šesto leto opravlja funkcijo predsednika KPK. Zato se mu zdi nerazumljivo, da nekdo zdaj meni, da s toliko izkušnjami ni primeren kandidat.
Čeprav ima dobro mnenje o svojem namestniku Urošu Novaku, se mu med drugim zdi nelogično, da je bil uvrščen na seznam primernih kandidatov glede na to, da delo namestnika opravlja šele leto in pol in da je bil pred šestimi leti za razliko od njega ocenjen kot neprimeren kandidat. »Zdaj pa je samo po letu in pol izkušenj primeren, jaz pa neprimeren,« pravi Štefanec.
Slednji sicer tudi verjame, da se nič v Sloveniji ne zgodi po naključju, zato mu je »jasno, da je tu nekdo uperil svoje lovke in je bila sprejeta odločitev, da Štefanec ne sme biti predsednik KPK«.
