Ustavno sodišče je praktično v celoti pritrdilo stališču ministrstva za zdravje, ki je že konec leta 2016 v zakonu o lekarniški dejavnosti močno omejilo tržne ambicije Lekarne Ljubljana. Po tem zakonu Lekarna Ljubljana ne bi smela biti ustanoviteljica veletrgovca z zdravili LL Grosist (enako velja za mariborski Farmadent), izdajati kartic zvestobe s popusti in nagradami, oglaševati izdelkov, intenzivno širiti mreže lekarn v druge občine ter izdelovati galenskih zdravil, če na trgu že obstajajo enakovredna zdravila.

Gre za hud udarec Lekarni Ljubljana, saj je LL Grosist od ustanovitve leta 2010 zrasel v pomembnega veletrgovca z zdravili, ki je leta 2018 ustvaril že blizu 70 milijonov evrov prihodkov. Medtem se je močno razširila tudi mreža podružnic Lekarne Ljubljana, ki zunaj prestolnice posluje še v Cerknem, Cerknici, Grosupljem, Ivančni Gorici, Idriji, Logatcu, Lukovici, Medvodah, Trzinu, Vnanjih Goricah, Borovnici, Horjulu, Logu - Dragomerju, Dobrepolju, Velikih Laščah, Loški dolini ter na Škofljici, Vrhniki in Blokah. Vse te občine bi morale po zakonu postati soustanoviteljice Lekarne Ljubljana.

Prodaja veletrgovcev?

Še dosti bolj zapleteno bo reševanje LL Grosista, ki bi ga morala Lekarna Ljubljana po lekarniškem zakonu prodati. S pritožbo na ustavno sodišče je Lekarna Ljubljana izčrpala vse pravne možnosti pri nas, tako da lahko upa le ne spremembo zakona, za kar pa v državnem zboru trenutno ni podpore. Odbor državnega zbora za zdravstvo je namreč konec junija zavrnil novelo zakona o lekarniški dejavnosti, ki sta jo vložila poslanca SMC Jani Möderndorfer (nekdanji ljubljanski podžupan) in Branislav Rajić, v kateri sta predlagala ukinitev prepovedi povezovanja lekarn z veletrgovci z zdravili. Poslanca sta bila sicer nato uspešna s predlogom za podaljšanje prehodnega obdobja, v katerem bi morale Lekarna Ljubljana in Mariborske lekarne prodati svoja veletrgovca z zdravili LL Grosist in Farmadent, do konca leta 2021.

Ustavno sodišče je pri večini členov zakona, ki so jih v ustavni pobudi izpodbijali v Lekarni Ljubljana, zavzelo zelo podobno stališče, da gre pri Lekarni Ljubljana v prvi vrsti za javni zavod, ki sicer lahko opravlja tržne dejavnosti, vendar je polje njegove »podjetniške svobode izrazito zoženo in po svoji funkciji podrejeno izvajanju javne zdravstvene službe kot zdravstvene dejavnosti«. Zato ustavno sodišče meni, da se ta zavod ne more sklicevati na kršitev pravice do svobodne gospodarske pobude, če mu zakonodajalec opravljanja posameznih gospodarskih dejavnosti posebej ne dovoli. »To velja tudi v primeru, ko zakonodajalec negospodarskemu subjektu prepoveduje obvladovati ali nadzirati pravno osebo, ki opravlja določeno vertikalno povezano in (regulirano) tržno dejavnost,« menijo na ustavnem sodišču.

LL Grosist največji dobavitelj

Vprašanje lastništva veletrgovcev z zdravili in ureditve mreže lekarn je seveda zelo kočljivo, saj posega v zelo donosen trg. Trg z zdravili pri nas je vreden skoraj 700 milijonov evrov, pri čemer več kot tri četrtine tega zneska predstavljajo zdravila na recept. Po podatkih Lekarne Ljubljana je sicer bolj donosna prodaja zdravil brez recepta, raznih dopolnil, medicinskih pripomočkov in drugih izdelkov. Leta 2010, ko je LL Grosist šele dobro zaživel, je po podatkih spletne aplikacije erar Lekarna Ljubljana večino zdravil kupila pri Salusu in Kemofarmaciji, ki jima je plačala več kot 106 milijonov evrov. Leta 2019 so bila ta razmerja že temeljito premešana, saj je Lekarna Ljubljana večino zdravil in drugih izdelkov nabavila pri svojem LL Grosistu, in sicer za skoraj 75 milijonov evrov, pri Salusu in Kemofarmaciji pa le še za 50 milijonov evrov. Pri tem je treba upoštevati, da je tudi LL Grosist očitno nabavljal pri omenjenih konkurentih, a veliko manj, saj nakazila Salusu znašajo 8 milijonov, Kemofarmaciji 1,6 milijona evrov. Dejstvo je tudi, da je Lekarna Ljubljana od leta 2010 do 2018 skoraj za petino povišala prihodke, ki znašajo že blizu 140 milijonov evrov.