Predlog sindikata, ki ga je ministrstvo nekritično vključilo v predlog zakona, ne sledi temu, je neustaven, izrazito populističen in niti ne v skladu s trenutnimi podatki. Prof. dr. Marinčič potrdi, da je glavni motiv prepovedi kandidiranja starejših uveljavljenih raziskovalcev za raziskovalne projekte, omejitvi plače iz javnih sredstev na 50 odstotkov in posledičnemu prisilnem upokojevanju, da naj bi bili na tak način mlajši raziskovalci v enakopravnem položaju s starejšimi. Ni jasno, kako naj bi to zagotovilo enakopravnost, saj mlajšim raziskovalcem ni prepovedano kandidirati za projekte, ki so izbrani meritokratsko, na osnovi mednarodne recenzije. V predlogih projektov vodja poleg predloga raziskav navede pet najpomembnejših dosežkov, ki jih zagotovo lahko izkažejo tudi mlajši raziskovalci. Uspešnost za podoktorske projekte in za projekte mladih doktorjev je zaradi usmerjanja sredstev ARRS že zdaj višja kot za druge temeljne projekte. Iz podatkov na spletni strani ARRS pa je razvidno, da raziskovalci, starejši od 65 let, vodijo slabih šest odstotkov temeljnih projektov in predstavljajo manj kot pet odstotkov sredstev v programih ARRS, največ vodij temeljnih projektov pa je v starostni skupini od 35 do 40 let.
Še manj je razumljivo, kako lahko predstavnik sindikat zastopa stališče, naj si starejši raziskovalci polovico plače pač zagotovijo na trgu. Predlog neutemeljeno diskriminira raziskovalce na raziskovalnih inštitutih kot edino poklicno skupino in jih postavlja v neenak položaj s kolegi na primerljivih pedagoških položajih na univerzah, administrativnimi delavci in drugimi skupinami v javnem sektorju. Izključili se bodo nekateri najprodornejši raziskovalci, kar je v nasprotju z zavzemanji za odlično znanost, ki naj bi jo zakon in drugi podzakonski predpisi uvedli.
Tudi ne drži trditev, da se degradacija znanstvenoraziskovalnega sistema samo še poglablja. Zaradi višanja sredstev za znanost v zadnjih letih se stanje, ravno nasprotno, sicer (pre)počasi, a vztrajno izboljšuje. Obeti za povečevanje vlaganj v znanost v predlogu zakona so zelo dobrodošli in raziskovalci, predvsem javnih raziskovalnih zavodov, smo se zanje aktivno zavzemali že dlje časa. Pozivi, naj se čim prej sprejme zakon, čeprav so v zadnjem trenutku vanj vključene spremembe, ki so škodljive za raziskovalne inštitute, so voda na mlin prav tistim, ki so te spremembe vključili zaradi lastnih partikularnih interesov. Upam, da bo ministrstvo dalo primerno težo mnenju svetovno uveljavljenih raziskovalcev in znanstvenih svetov najuspešnejših raziskovalnih inštitutov. Pri slovenskih znanstvenih prebojih pomemben delež prispevajo prav raziskovalci javnih raziskovalnih inštitutov, katerih avtonomijo, ki je ključna za vrhunske rezultate, zadnji predlog zakona žal ruši.
Prof. dr. Gregor Anderluh, Kemijski inštitut, predsednik Kosrisa