Morda še kratek komentar k pismu prof. dr. Ivana Lebana, da JRZ niso nelojalna konkurenca, ampak z omogočanjem magisterijev in doktoratov pomembno prispevajo h kakovosti slovenskega visokega šolstva. Agencijo, kot je ARRS, imajo seveda vse razvite države, res pa ne vem, ali še kje pritožbe o neuspešnih prijavah obravnavajo v medijih ali celo v parlamentu.
Vseeno bi se rad osredotočil na temo, zaradi katere sem začel polemiko, o omejevanju dela uglednih starejših raziskovalcev, ki so, če drži poročilo z zadnje seje SZT v Dnevniku, delno še vedno aktualne.
Osnovni cilj zakona bi moral biti zelo enostaven – odlična znanost. Zakon bi moral omogočiti okolje, v katerem bomo v Sloveniji dobili čim več vrhunske znanosti, ker je ta ključnega pomena zaradi izjemnega razvojnega potenciala. Ni pomembno, kdo ali kje izvaja znanstvene raziskave, le da so vrhunske in relevantne. Omejevanje, še posebno vodenja projektov, je škodljivo, ker bi se na tak način odpovedali prispevku majhne, vendar doslej dokazano uspešne populacije raziskovalcev. Ta predlog je tudi diskriminatoren. Ni mi jasno, kako se lahko sindikat zavzema za (neoliberalistično) stališče, da starejši raziskovalci ne bi smeli kandidirati za javna sredstva, ampak bi morali sredstva za raziskave pridobiti na trgu. O tempora, o mores. Morda pa je ravno v tem fundamentalna revolucionarnost predstavnika sindikata? Naj si baroni in mandarini namesto varnega zavetja programov na trgu in v tujini zaslužijo plačo!
Popolnoma mogoče je, da kateri vodja programa ne sledi znanstvenemu napredku, da zlorablja moč in ovira razvoj svojih sodelavcev (kar seveda velja tudi za visokošolske organizacije). V tem primeru je lahko osnova sprememb kakovostna mednarodna evalvacija, kot jo izvaja ves razviti svet. Moramo pa sprejeti, da evalvacija lahko pomeni tudi zmanjšanje ali ukinitev neuspešnih skupin ali menjavo vodstva, predvsem pa, da ohranjanje statusa quo škodi napredku znanosti. Recept za status quo je žal tudi v zadnji verziji zakona predlagana »inovativna« samo(!)evalvacija raziskovalnih institucij, kar obeta, da bodo nenadoma vse institucije vrhunske.
Svoje stališče sta predstavila tudi znanstvena sveta IJS in Kemijskega inštituta, katerih raziskovalci prispevajo pomembne znanstvene preboje. Zdaj morata ministrstvo in vlada presoditi, kateri argumenti in dosedanji rezultati vodijo v smer vrhunske znanosti.
Roman Jerala, Kemijski inštitut
