O mejah rasne korektnosti

Ta je skušal s štipendijama omogočiti šolanje fantov iz revnih družin, ki si ne morejo privoščiti zasoljene šolnine. Na letni ravni namreč šolnina znaša več kot 30.000 evrov, do konca osnovne in srednje šole pa nanese tudi več kot 400.000 evrov. Sir Bryan Thwaites je bil pripravljen 1,2 milijona funtov podariti dvema dečkoma ob pogoju, da sta iz belskih britanskih delavskih družin, ki si njunega šolanja na omenjenih ustanovah z večstoletno tradicijo sicer ne morejo zaželeti niti v sanjah. Pomislek, da bi omenjeni pogoj javnost sprejela kot rasističen, je bil za vodstvi šol zadosten razlog, da sta filantropovo nepovratno celostno štipendiranje zavrnili, kljub njegovi utemeljitvi, da skuša zgolj po svojih močeh popraviti podobo izobraženosti revnih Otočanov. Družboslovne raziskave namreč kažejo, da je najbolj katastrofalna prav izobrazba otrok iz belskih družin, ki po vseh parametrih zaostajajo za vrstniki drugih ras. Na splošno to pripisujejo nepripravljenosti njihovih staršev na vsa odrekanja v korist šolanja otrok, Thwaites pa očitno tudi dejstvu, da v programih socialne pomoči belske delavske družine pristanejo nekje v vicah (ne)upravičenosti do nje. Kako se bodo na Otoku premikale meje rasne korektnosti, ki jih v svojih poznih letih življenja Bryan Thwaites ne razume tudi zato, ker nihče ni imel pomislekov, ko je popularen temnopolti britanski raper Stormzy na začetku sedanjega šolskega leta ponovno ekskluzivno podaril šolnino za dva temnopolta študenta na univerzi v Cambridgeu, ni znano. Se pa je oglasilo več tamkajšnjih javnih šol v delavskih četrtih, da bi z veseljem sprejele krepek milijon funtov, četudi s pogojem, da ga porabijo za določeno (belopolto) skupino učencev. Donacije namreč prepoznavajo kot naložbe v javno šolstvo, in ne zgolj kot dobrobit za posameznega učenca oziroma študenta.