Vedno znova pa se to vprašanje pojavi ob koncu koledarskega leta, ko se pripravlja razpis za vpis v novo študijsko leto. Težava je v tem, da se ZViS pogosto spreminja. Včasih so imeli zakoni ob sprejetju obširno razlago posameznih členov, zdaj je ta praksa redka. Obstaja pa tudi instrument obvezne (avtentične) razlage členov v zakonu. To je postopek, ki poteka v državnem zboru, in zakaj ga ne bi sprožili v tem primeru. Sam bi sicer vpis uredil malce drugače. Štiri petine študentov bi vpisal na podlagi rezultatov takšne ali drugačne mature, eno petino pa na podlagi sprejemnih izpitov in intervjujev. Včasih imajo nekateri potencialni študenti tudi ustrezno, neformalno pridobljeno izobrazbo.
Naj razložim še odgovornost za zakonito delovanje visokošolskega sistema in na razmejitev dela med MIZŠ in Nakvis. ZViS v 79. členu pravi: »Nadzor nad zakonitostjo dela in izpolnjevanjem pogojev za opravljanje visokošolske dejavnosti opravlja ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, v skladu s posebnimi predpisi.« V 80. členu ZViS pa piše: »Kakovost visokošolskih zavodov, študijskih programov ter znanstvenoraziskovalnega in umetniškega ter strokovnega dela ocenjujejo visokošolski zavodi sami (samoevalvacija) in Nakvis (zunanja evalvacija).« Nakvis torej ni v vlogi inšpektorata za visoko šolstvo.
Ob masifikaciji visokošolskega študija in ob žal prepogostih anomalijah v našem visokem šolstvu bi veljalo razmisliti o inšpektoratu za visoko šolstvo. Imamo sicer Inšpektorat RS za šolstvo in šport, ki sicer poleg drugih šol pokriva tudi višje strokovne šole, izvzeti pa so, zakaj le, visokošolski zavodi. Hkrati bi lahko imeli tudi ombudsmana za dijake in študente.
Ivan Leban, Smrjene