Takrat sta obstajala, kot rezultanta zmage nad nacifašizmom, pripisovanja zaslug zanjo, rojstva dveh jedrskih velesil (ZDA in ZSSR) in delitve Evrope ter sveta na interesna območja, dva nasprotujoča si vojaško-politična bloka. Danes pa je povsem drugače: tu so, kot posledica nespametne industrializacije, skorajda že neobvladljive podnebne spremembe, ki vodijo k izumrtju planeta, preseljevanje ljudstev, terorizem. Gre za izzive, ki kličejo po povečanem angažmaju in sodelovanju vseh držav sveta, zagotovo pa najvplivnejših, najmočnejših, kot so Združene države Amerike, Rusija, Kitajska in seveda Evropa. In ko je govor o naši celini, sem sodi brez dvoma, pa ne le geografsko, tudi Rusija, ki jo gre povabiti tako v EU kot v Nato, če nista obe povezavi še vedno utemeljeni na rivalstvu z njo.
Videvamo prizadevanja Francije, Nemčije, Italije in še vrste drugih članic Evropske unije, ki so obenem tudi pripadnice Nata, da bi gojile do Rusije neki partnerski odnos, z njo čim tesneje sodelovale, gospodarsko, politično in sicer. Turčija celo kupuje orožje in drugo vojaško opremo pri Rusiji ter spravlja v jezo Donalda Trumpa. Kje so zadržki, da bi šli korak dlje in Rusijo povabili povsem zraven? V nedemokratičnosti, v pojmovanju človekovih pravic in državljanskih svoboščin? V nekompatibilnosti vrednot, ciljev, miselnosti in ne nazadnje pravnih ureditev? Ali smo vse to odpravili znotraj obstoječih združenj? Poglejmo v EU Poljsko, Madžarsko pa še koga, ali v severnoatlantskem zavezništvu Turčijo in ZDA, ki prednjačijo, od Trumpovega prihoda dalje, pri rušenju stebrov multilateralizma in svetovnega dogovarjanja kot jamstev zagotavljanja miru in stabilnosti na planetu.
In seveda, spoštovani Bojko Jerman, čim prej pristop k pogodbi OZN o prepovedi jedrskega orožja – naš premier Marjan Šarec je med podpisniki poziva k temu, pa ne razumem, zakaj ga še ni predlagal vladi – ter dogovor o globalni denuklearizaciji, nato še o razpustitvi Nata oziroma o prehodu zavezništva k neki vrsti svetovne vojaško-policijske strukture za posredovanje v posameznih lokalnih sporih ali poskusih terorističnih dejanj pod okriljem OZN.
O tem, da bo nujno pospešiti tudi politike razogljičenja družbe in prehoda na obnovljive vire, hitreje kot dogovorjeno na nedavni podnebni konferenci v Madridu, niti ne govorimo. Sva, dragi Jerman, morda prestopila prag Utopije? Upam, da ne. Čez le dve leti bo generacija Grete Thunberg pridobila volilno pravico. Treba je le zdržati do takrat in paziti, da Trump ne zvrne še kake dragocene vaze dinastije Ming.
Aurelio Juri, nekdanji slovenski in evropski poslanec, Koper
