Z ugotovitvijo, da umor 59-letnega nazadnje v ZDA živečega savdskega novinarja Džamala Hašokdžija na savdskem konzulatu v Carigradu ni bil načrtovan, se je končalo sojenje enajsterici obdolžencev v preiskavi, ki je po navedbah savdskega državnega tožilstva zajela 31 oseb, 21 med njimi pa se jih je začasno znašlo tudi v preiskovalnem zaporu. Od vseh so savdske oblasti uradno v javnost dale la tri imena, in sicer savdskega konzula v Turčiji Mohameda Al Otajbija, namestnika šefa savdske obveščevalne službe Ahmeda Aserija in tesnega sodelavca prestolonaslednika Mohameda bin Salmana, Savda Al Kahtanija. Nikogar od omenjenih niso obdolžili. Obsojena je bila osmerica drugih, od tega pet še nepravnomočno na smrt, trije pa na 24-letne zaporne kazni. Ti naj bi bili neposredno odgovorni za Hašokdžijevo smrt, ki se je zgodila med neuspešnim poskusom prepričevanja oblastem neljubega novinarja, naj se iz eksila vrne v Savdsko Arabijo, kot krvave dogodke na konzulatu uradno razlaga savdska oblast.
Umor ni docela pojasnjen
Umor uglednega novinarja in pisca, ki je na savdskem konzulatu v Carigradu urejal dokumente za poroko s turško izbranko, je lansko jesen močno vznemirjal globalno javnost in postavljal pod vprašaj sicer tesne odnose Washingtona z Riadom zaradi močno sumljive vloge savdskih oblasti vse do prestolonaslednika Mohameda bin Salmana. Prikrivanje okoliščin dogodka je sprožilo val negodovanja v evropskih državah, Turčija pa je napela vse sile, da bi ga razjasnila, potem ko je postalo jasno, da je savdsko zatrjevanje, kako je Hašokdži sam odšel s konzulata, čista laž. Turške obveščevalne službe so tudi za ceno razkritja svoje dejavnosti objavile prisluhe savdskemu konzulatu v Carigradu, iz katerih je bilo razbrati, da je bil Hašokdži zadušen, med raznimi ugibanji, kaj se je zgodilo z njegovim truplom, pa je večinoma obveljalo, da so ga po kosih sežgali na samem konzulatu.
Novo brisanje sledi?
Obtožnica proti osmerici v ponedeljek obsojenih in proti trem oproščenim uboja Hašokdžija je bila spisana novembra lani. Sojenje je potekalo v tajnosti z navzočimi nekaterimi tujimi diplomati, ki pa so bili prav tako zavezani k molku o procesu. Sprva je bil govor o naklepni usmrtitvi glasnega kritika prestolonaslednika Salmana, savdskih oblasti nasploh in tudi vojne, ki jo Riad z arabsko koalicijo vodi v Jemnu proti uporniškim šiitskim Hutijem. Sama obsodba pa kaže na nenaklepni uboj, ki so ga izpeljali savdski agenti. Ti so v več skupinah dopotovali v Carigrad, potem ko so dobili obvestilo, da se bo Hašokdži vrnil na konzulat po izpiske iz matične knjige za načrtovano poroko.
V zahodnih komentarjih obsodbe prevladuje mnenje, da skuša savdsko sodišče zabrisati sledi odgovornosti za umor novinarja z usmrtitvijo neposrednih izvajalcev, čeprav naj bi obstajala vrsta dokazov, da ni šlo za hipno dejanje na konzulatu, ampak za morilski načrt in da so sredstva zanj prinesli s seboj. Tako ostaja neodgovorjeno tudi vprašanje naročnika in načrtovalca likvidacije, za katero je ob zanikanju, da bi kar koli vedel o njej, delno odgovornost prevzel tudi princ Mohamed, ker se je zgodila med njegovim vodenjem države.
