Čeprav zunanjost francoske rezidence na Prulah v Ljubljani ohranja resnost, lahko bi rekli zadržanost, ki pritiče diplomaciji, pa se za zaprtimi vrati skriva pravo praznično vzdušje. Iz kuhinje v prvem nadstropju zadiši po piškotih, odprt pokrov koncertnega klavirja z notami govori o pestrem družabnem življenju, velika, skoraj dva metra visoka novoletna smrečica pa da piko na i božičnemu vzdušju.
Predajanje kulinaričnemu hedonizmu
»Obožujem božič,« nam je iskreno zaupala gostiteljica Florence Ferrari, ki je mesto francoske veleposlanice zasedla septembra lani. »Novoletno smrečico sem letos okrasila skupaj z zaposlenimi, pred kratkim pa sem pripravila tudi pogostitev za zaposlene skupaj z njihovimi z družinami.« Prizna, da se veseli letošnjega božičnega večera, ki ga bo prvič preživela v Sloveniji, med slovenskimi prijatelji. »To bo nekaj novega zame,« v smehu pove veleposlanica, ki je nad bivanjem pri nas izredno zadovoljna. Strastna športnica, ki ravnovesje med zasebnim življenjem in diplomacijo na eni strani uravnava s športom, igranjem klavirja in druženjem s prijatelji na drugi. »Lani sem praznike preživela doma, v Parizu, z družino in prijatelji,« pove in potrdi, da so prazniki v Franciji namenjeni razvajanju in predajanju kulinaričnemu hedonizmu. »Na mizi ne smejo manjkati ostrige, gosja pašteta, puran, nadevan s kostanjem, in seveda vrhunsko francosko vino,« pove in omeni nedavno pogostitev v rezidenci, kjer je sprejela nekaj več kot 70 povabljenih iz sveta politike, gospodarstva in kulture. »Poleg vseh že omenjenih dobrot so za praznično vzdušje poskrbeli tudi kuhano vino in seveda sladice.«
Za svete tri kralje galette des rois
Chef Jaka Čižman je tudi v očeh veleposlanice izredno cenjen. Vlogo kuharja na ambasadi opravlja že deset let. In to kot prvi Slovenec, kajti do takrat so francoski veleposlaniki svoje kuharje pripeljali iz Francije. Francoska kulinarika mu ni tuja, večji izziv so bile sladice, ki jih je postopno odkrival na novo. Čižman je kuharsko kariero začel v restavraciji Rotovž, takrat eni najbolj priznanih restavracij v Ljubljani. Že tam ga je popeljalo v francoske vode in z Ericom Rauscherjem, ki je pozneje prevzel restavracijo, sta sodelovala okoli 15 let. »Zahteve oziroma želje veleposlanice so seveda na prvem mestu. Rada ima lahko hrano, juhe, zelenjavo in ribe. Pri poslovnih večerjah oziroma protokolarnih dogodkih pa so jedi bolj prefinjene. Očitno so z mojim znanjem francoske kuhinje zadovoljni,« v smehu pove Čižman, ki se bo v teh dneh vseeno malo oddahnil.
Decembra se je namreč v kuhinji veliko dogajalo. Sam poskrbi za vse potrebne sestavine. Kakšnih posebnih težav pri tem ni, saj ima dogovor s preverjenimi dobavitelji. Tudi ponudba izbranih francoskih vin je bogata. »Smo pa te dni veliko pekli. Za bazar Sila smo spekli že tradicionalne diamantne piškote, ki smo jih prodali, kot bi trenil, in seveda jih postrežemo tudi na vseh decembrskih dogodkih pri nas,« pove chef. Na vprašanje, ali se pri peki kdaj zalomi, v smehu odgovori: »Pa ne pri diamantnih piškotih. Ti vedno uspejo.« Po vrnitvi z nekajdnevnega dopusta, ko ga veleposlanica ne bo potrebovala, saj se bo predajala slovenski praznični kulinariki, pa Čižmana čaka še ena posebna naloga: galette des rois, pecivo, ki ga že tradicionalno pripravi na večer svetih treh kraljev.
