»Na zadnjem vzponu se mi je odpirala prosta pot in že sem se videla na stopničkah. Stina Nilsson je to videla in skočila pred mene. Izgubila sem hitrost in možnosti ni bilo več. Te Švedinje ga kar 'biksajo' zadnje čase. Moram jih še malo naštudirati. Očitno pa mi ekstremne razmere ustrezajo,« se je Anamarija Lampič s širokim nasmehom v soboto pozno popoldne ozirala na veliki finale sprinta posameznic na svetovnem pokalu v smučarskem teku v Planici. V njem je morala priznati premoč Švedinjama Jonni Sundling in Stini Nilsson ter Američankama Julii Kern in Sophie Caldwell. S Katjo Višnar sta z osmim mestom pripravili enega največjih ekipnih uspehov na domačih tekmah svetovnega pokala. Z uvrstitvami med trideseterico so uspeh dopolnili Janez Lampič, Alenka Čebašek in Vesna Fabjan. Uspešnejša je bila le Rogla pred desetletjem s Petro Majdič.
Zaradi sodre ekstremne razmere
Po tekmovalni plati je tekaška Planica navdušila. Anamarija Lampič je s petim mestom dosegla najboljšo slovensko uvrstitev v Planici. To je bil tudi njen najboljši dosežek v tej disciplini. Začela je s šestim časom kvalifikacij, taktično spretno pridrsala do velikega finala, kjer pa so bile Švedinje bolj spretne in zvite. »Prednost Švedinj je, da s skupnim treningom hitreje dobijo občutek teka v skupini. Hitro začutijo, kako morajo zapirati prostor. Tega se moram še privaditi,« je odločena 25-letna tekačica iz Valburge pri Medvodah. Katja Višnar se je prav tako borila za finale, a je tik pred polfinalom padlo nekaj sodre. »Zaradi sodre je bila smučina počasnejša. To mi je po mojem tudi odvzelo uvrstitev v finalu, saj je bilo prehitevanje oteženo. Vseskozi je bilo treba biti spredaj. V tako ekstremnih razmerah še nisem tekmovala,« je okoliščine opisovala Katja Višnar.
Ekipni sprint se ne bi mogel razpletati bolj dramatično. V kvalifikacijah polfinala sta srebrni junakinji svetovnega prvenstva iz Seefelda menjavo opravili zunaj menjalnega koridorja in grozila je diskvalifikacija. Po pritožbi je tekmovalna žirija odločitev spremenila v rumeni karton. »Naredili sva napako, morali bi naju diskvalificirati,« je športno priznala Višnarjeva. Na njeno smolo pa je čez njej ljubšo hitro smučino pred finalom začelo močno snežiti, kar je povsem spremenilo razmere. »Imela sem boljši občutek kot v kvalifikacijah, a smučina je postala izjemno počasna. Ni se dalo prehitevati in pri zadnji menjavi mi ni uspelo ostati v skupini,« je vtise v nedeljo strnila Blejka. »V finalu so bili prvi krogi bolj spoznavni, kako tečejo smuči, kje prehitevati. Švedinjama se je že smejalo, kako jima smuči drsijo,« se je Lampičeva znova ozrla na dvojno švedsko zmago.
Tvegana taktika se ni izšla
Organizatorji z vodjo tekmovanja Urošem Ponikvarjem so dolžino sprinta v primerjavi z zadnjo Planico skrajšali in tako naredili tekme bolj izenačene in zanimive. Večini slovenskih tekačev in tekačic je to ustrezalo. »Zame se vsak meter pozna. Raje imam krajše sprinte. O uvrstitvi med prvih 30 nisem bil prepričan. Glede na 19. čas kvalifikacij pa sem potem pričakoval več. Zapletel sem se že takoj po startu četrtfinala in potem v skupini nisem našel luknje za prehitevanje,« je apetite med tekmo zviševal visokorasli Janez Lampič. Tako kot starejša sestra je znan po sproščenem pristopu do pomembne tekme. Domač teren z visokimi pričakovanji ni tako vplival nanj kot na rojstnodnevnega slavljenca Miha Šimenca (36. mesto). Za Alenko Čebašek (20.) in Vesno Fabjan (29. mesto), ki je s sedmim mestom doslej nosila zastavo najboljše tekačice na planiških tekmah, je bila to prva uvrstitev med prvih 30 to zimo. »Glede na moje dosedanje dosežke tu so bili cilji višji. V kvalifikacijah sem tekla preveč zakrčeno. Za četrtfinale pa sem izbrala skupino s Stino (Nilsson) in Fallo (Maiken Caspersen) ter tvegala in upala na morebitno uvrstitev naprej po času, a se ni izšlo,« je Vesna Fabjan opisala tvegano taktiko v skupini s svetovno in olimpijsko prvakinjo.
Kljub dežju in toplemu vremenu so organizatorji izpeljali tekmo v povsem regularnih pogojih, čeprav se jih le malo spomni bolj ekstremnih razmer. Zaradi grmenja so sobotno tekmo celo iz previdnosti začasno prekinili. Vseeno je bila Planica lekcija, da za svetovno prvenstvo 2023 nobenega vremena ne gre podcenjevati, saj je bilo več snega videti na skakalnicah v bližini kot na kilometru tekaške smučine. Glede na zapostavljanje panoge v dolini za slovenske razmere normalen pojav, za tujino nerazumljiv. Tek je nordijska panoga številka ena.
