»Ne priznam,« sta bili kratki obtoženi Bojana Mesec in Gabrijela Čačinovič Vogrinčič, ki sta včeraj sedli na zatožno klop ljubljanskega okrožnega sodišča. Tožilstvo ju bremeni zlorabe uradnega položaja. Izplačilo neupravičenih dodatkov za stalno pripravljenost na ljubljanski fakulteti za socialno delo naj bi omogočili, čeprav za dodatek k plači ni bilo niti zakonske niti vsebinske podlage. Med obtoženimi je tudi Bogdan Lešnik, ki pa na včerajšnji predobravnavni narok ni prišel. Njegova odsotnost se je prav tako štela za nepriznanje krivde.
Dekan dodatek uredil tudi svoji naslednici
Tožilstvo Bojani Mesec očita, da je septembra 2009 kot prodekanja izdala sklep, s katerim je tedanjemu dekanu fakultete Bogdanu Lešniku dodelila neupravičen dodatek k plači. Dekanu je po sklepu pripadal dodatek za stalno pripravljenost (med tednom od petih do osmih popoldne in ob sobotah od osmih do štirih). Lešnik je v letih 2009 do 2011 na ta račun prejel dodatnih 4271 evrov.
Lešnik je kot dekan prav tako izdal sklepe o dodatku za stalno pripravljenost, vendar ne zase. Dodatek k plači je odobril za tajnico fakultete Alenko Majer (3415 evrov med letoma 2009 in 2011) in računovodkinjo Marjano Kovačič (2928 evrov v istem obdobju). Preden se je poslovil od funkcije dekana, je dodatek za stalno pripravljenost uredil tudi za svojo naslednico Gabrijelo Čačinovič Vogrinčič, ki je nato v letih 2011 in 2012 ob plači prejela še neupravičen dodatek v višini 2396 evrov. Dodatek sta obdržali tudi tajnica in računovodkinja, ki sta pod novo dekanjo prejeli še po 1999 in 1821 evrov.
Tožilstvo zlorabe uradnega položaja dolži tudi Gabrijelo Čačinovič Vogrinčič. Očita ji, da kot dekanja ni preklicala sklepov o stalni pripravljenosti, čeprav naj bi vedela, da so nezakoniti. V podkrepitev dejstva, da so bila izplačila dodatkov neupravičena, je tožilstvo včeraj v spis vložilo pravnomočno sodbo, v kateri je državno odvetništvo uspelo s tožbo proti ljubljanski univerzi. Po tej sodbi so bili dodatki izplačani neupravičeno in jih mora ljubljanska univerza vrniti državi.
Država je bila ves čas seznanjena z dodatki
Toda eno je civilni, drugo pa kazenski postopek. Odvetniki obtožene trojice so prepričani, da njihovim strankam ni mogoče naprtiti kazenske odgovornosti.
Lešnikov odvetnik Marko Makuc je včeraj kot dokazni predlog vložil zgoščenko s poročili, iz katerih je razvidno, da je fakulteta za socialno delo prek Ajpesovega sistema ministrstvu za javno upravo mesečno poročala o izplačanih plačah. »Iz tega je razvidno, da je bila država o tem ves čas obveščena, pa to nikdar ni bilo problematično,« je dejal Makuc.
Obramba želi tudi poizvedbo pri ministrstvu za javno upravo, koliko funkcionarjev in javnih uslužbencev je v kritičnem obdobju prejemalo dodatek za stalno pripravljenost in koliko jih takšen dodatek še vedno prejema. »Očitno bo, da tega dodatka niso prejemali samo v vojski, policiji in zdravstvu, ampak se ta dodatek dlje časa uporablja v vsej državni upravi,« je sodnico Ano Klampfer Binder nagovoril Makuc.
Tožilec Matija Hostnik se s predlogi obrambe ni strinjal, saj gre v kazenskem postopku za konkreten primer in konkretne okoliščine. Tožilstvo obtoženim namreč očita, da so izplačilo spornega dodatka odobrili v nasprotju z določili zakona o javnih uslužbencih in zakona o sistemu plač v javnem sektorju ter da je bil njihov edini cilj nezakonito povišanje plač.
Po preučitvi dokaznih predlogov bo sodišče razpisalo glavno obravnavo, na kateri bodo obtoženi lahko podali svoj zagovor.
