Če želi biti EU verodostojna na mednarodni ravni, če želi odgovoriti na zahteve mladih, ki terjajo ukrepe, ni mogoče podpirati pravil, ki spodkopavajo učinkovitost globalnega ukrepanja, saj bi s tem naredili korak nazaj, je poudaril Timmermans.
Tudi evropski poslanci, ki so kritični do rezultatov madridske konference, so v razpravi poudarjali, da je bolje ne doseči dogovora kot doseči slabega s preskromnimi zavezami glede zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov.
Evropska unija in države, ki podpirajo pariški sporazum, želijo podnebno nevtralno prihodnost, je dejal izvršni podpredsednik komisije. Na konferenci je EU izkazala solidarnost z državami, ki so najbolj ranljive na področju podnebnih sprememb, moramo jim pomagati, da se bodo sposobne soočiti s podnebnimi spremembami, je poudaril.
V Glasgowu bodo prihodnje leto predstavljeni novi nacionalni prispevki, treba bo predložiti dolgoročne strategije v skladu s pariškim sporazumom. Rezultatov konference v Madridu tako po Timmermansovih besedah ne gre razumeti kot razočaranje, ampak kot naslednji korak k učinkovitejšemu globalnemu ukrepanju.
Evropska komisija se zaveda, da ljudje želijo ukrepe, Bruselj je prejšnji teden predstavil zeleni dogovor, s katerim naj bi Evropa do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina, je spomnil Timmermans.
Na podnebni konferenci ZN v Madridu so po dvotedenskih pogajanjih in 40-urnem podaljšku udeleženke dosegle zgolj kompromisni dogovor o sklepni izjavi, da si bodo države prihodnje leto "prizadevale" za zaostritev podnebnih ciljev do leta 2030. Odločanje o knjigi pravil za izvajanje pariškega sporazuma so prestavili na leto 2020.
Štiri leta po sklenitvi pariškega podnebnega dogovora je bila glavna naloga letošnje konference dokončati knjigo pravil za izvajanje pariškega sporazuma z letom 2021.
