Indijski premier Narendra Modi je najbrž podcenjeval posledice spornega dopolnila k zakonu o državljanstvu, ki pospešuje podeljevanje državljanstva nemuslimanom, kar je njegova vlada predstavila kot humanitarni ukrep v prid preganjanih zaradi vere. Zlasti od 11. decembra, ko je indijski parlament z minimalno večino sprejel ta zakon, ki pa bi ga vrhovno sodišče lahko razglasilo za protiustavnega, množice protestirajo v severovzhodnih indijskih zveznih državah, kot sta Asam in Zahodna Bengalija. Zakon omogoča podelitev državljanstva beguncem iz Bangladeša, Pakistana in Afganistana, ki so hindujske, sikhovske, krščanske, džainistične, budistične in zoroastristične, ne pa islamske vere. Vlada trdi, da v teh treh državah muslimani niso manjšina, v resnici pa so v njih žrtev preganjanja tudi islamske ločine.
Vojska na ulicah
Protestniki blokirajo ceste, zažigajo avtobuse, vlake, železniške postaje… Doslej sta bili dve smrtni žrtvi. Oblasti so v več mestih uvedle policijsko uro, vojska patruljira na ulicah. Splet in telefonske zveze ne delujejo. Protesti pa se nadaljujejo, v petek so bili med drugim manjši v New Delhiju, v soboto večji v Kalkuti.
V soboto se je moral Modi odpovedati srečanju z japonskim premierjem Šinzom Abejem v Guwahatiju, največjem mestu v Asamu. Notranji minister Amit Šah, ki je glavni avtor zakona, pa je te dni odpovedal svoj prihod na severovzhod Indije.
»Vse bom vrgel ven!«
Nedavno je bil Šah zelo jasen, ko je napadel voditelja laicistične Kongresne stranke Rahula Gandija: »Rahul baba pravi: ne jih izgnati (migrante, ki so muslimani). A so to mogoče njegovi bratranci? Vsekakor vam zagotavljam, da jih bom pred parlamentarnimi volitvami leta 2024 vse vrgel ven iz države!« S tem novim zakonom gre za Modijevo nacionalistično politiko, ki hoče iz laične Indije, v kateri živi 200 milijonov muslimanov, narediti državo hindujcev.
V Asamu, kjer je sicer tretjina od 35 milijonov prebivalcev muslimanov, v tem zakonu protestniki ne vidijo le grožnje laični politični ureditvi, ampak morda še bolj nevarnost, da se bo zaradi hindujskih migrantov, ki bodo dobili indijsko državljanstvo, povečal pomen tujih etničnih skupin, asamske pa bi bile še bolj ogrožene, kot so bile doslej. Doslej noben migrant ni mogel dobiti državljanstva, če je prišel v Asam po letu 1971, ko je Bangladeš postal neodvisen. V Asamu naj bi bilo trenutno dva milijona migrantov, od tega sta kar dve tretjini hindujci. Ti bodo torej dobili državljanstvo.
Več zveznih držav proti
Predsednica vlade Zahodne Bengalije Mamata Banerjee, ki je blizu Kongresni stranki, je že napovedala, da zakona ne bo uveljavila. Tako je tudi stališče Amarinderja Singha iz Kongresne stranke, predsednika vlade zvezne države Pandžab, v kateri imajo večino sikhi: »Vsak zakon, ki poskuša deliti ljudi na podlagi verskih kriterijev, je nezakonit, nasproten etiki in protiustaven. Moč Indije je v njeni različnosti in ta zakon krši temeljno načelo ustave. Zato moja vlada ne bo dovolila, da bi se zakon v Pandžabu uveljavil.« Podobno razmišlja komunist Pinaraji Vijajan, predsednik vlade zvezne države Kerala, ki leži na jugu Indije: »Odločitev, da se podeli državljanstvo na podlagi vere, pomeni zavrnitev naše ustave. To pomeni za našo državo nazadovanje.«
A ker Modi Indijo vse bolj spreminja v državo hindujcev, s tem postavlja pod vprašaj legitimnost indijske vladavine nad Kašmirjem, ki je namreč edina indijska zvezna država, v kateri so muslimani v večini. Za to veliko pokrajino na severu se New Delhi že več kot 70 let, torej od vsega začetka, prepira z Islamabadom. Modi v Kašmirju v zadnjih mesecih sicer vlada s trdo roko: izključen je splet, politični voditelji muslimanov pa so zaprti. V indijskem parlamentu pa je Modi razmere v Kašmirju opisal kot mirne in normalne.
