»Na cesti se pogosto srečujemo z vozniki, ki prehitevajo po desni, ne uporabljajo smernih kazalcev, izsiljujejo prednost, žugajo in še marsikaj drugega. Bonton mobilnosti je tema, ki se nam zdi aktualna in zelo pomembna. Kako bi lahko s pozitivnim pristopom dvignili raven kulture in medsebojnega spoštovanja udeležencev v prometu? Morda z aplikacijo, s katero bi javno pohvalili in nagradili prijazne, strpne in varne voznike,« so kot korak v smeri odgovorne mobilnosti prihodnosti predlagali dijaki in študenti.
Na decembrskem Idejnem dnevu festivala mobilnosti Garaža AMZS so dokazovali, da so mladi radovedni in zainteresirani za najrazličnejše teme in izzive – pod pogojem, da jih enakovredno vključujemo ter jim prisluhnemo in omogočimo izkušnjo skupnega učenja. Pri tem učitelji in šole, ki namenjajo pozornost delu z nadarjenimi, ugotavljajo, da jim izolirano v šolskem okolju določenih izkušenj in znanj preprosto ne morejo dati. Zato iščejo in razvijajo drugačne možnosti ter se povezujejo s podjetji, fakultetami in raziskovalnimi inštituti.
Mladi se želijo in morajo učiti drugače
Mladi radi delajo izven učilnic, ob konkretnih, smiselnih izzivih. Cenijo izkušnje in doživetja, s pomočjo katerih razvijajo svoje potenciale za lažjo odločitev o izbiri študija, poklica in navsezadnje tudi delodajalca. »Ko mladi ugotovijo, da nekaj, kar so razvili, nekomu predstavlja vrednost, s tem posredno razvijamo tudi njihovo podjetnost,« poudarja Rok Capuder, direktor Zavoda 404, ki s šolami in fakultetami po vsej Sloveniji sodeluje pri tehničnih krožkih in projektih. Dopolnjuje ga Sonja Artač, vodja razvojno-raziskovalne enote Gimnazije Vič: »Mladi danes niso več samo prejemniki znanja: danes so dijaki s svojim znanjem sposobni ponuditi inovativne in učinkovite rešitve za aktualne izzive na lokalni in globalni ravni. Seveda pa za to potrebujejo ustrezno podporno okolje, vključno s šolskimi in zunanjimi mentorji.«
Postal mentor, da ne bi okostenel že med študijem
»Mlade motivira, da dobijo individualno pozornost nekoga, ki do njih ne pristopa kot avtoriteta in ki svoje bogato, široko znanje deli na primerno skromen način. To pomeni, da se sproti prilagaja učencem in jim ne vsili preveč neznanega naenkrat. Snov predstavlja tako, da nihče ne izgubi samozavesti, ker je zanj prezahtevna, ali se dolgočasi, ker je preveč enostavna,« meni Žan Hafner Petrovski, ki je kot študent fakultete za matematiko in fiziko prevzel tudi vlogo mentorja v projektu poletnega tabora MaRS, matematično raziskovalnega srečanja dijakov različnih slovenskih šol, ki poteka že od leta 2006.
Na vprašanje, zakaj rad deli svoje znanje, razmišljanje in prosti čas z nekaj let mlajšimi od sebe, poudari: »Skozi delo z mlajšimi spoznam, kako sem okostenel, in vesel sem, da imam možnost izposoje delčka njihove prožnosti.« Hafner Petrovski doda, da je prednost individualno delo v timu. »Skupini dveh ali treh dijakov predstaviš temo, ki ti je zanimiva. O njej se lahko pogovarjaš z vsakim dijakom posebej, saj je delu v projektu namenjenega dovolj časa. Večinoma so dijaki odprti za nove ideje in jih tema zanima, kar je zelo drugače kot v tipični srednješolski situaciji.«
Ne sledilci, temveč vplivneži
Lucija Sajevec, direktorica AMZS, in Jure Kostanjšek, generalni sekretar AMZS, sta mlade na Idejnem dnevu spodbudila, naj si upajo razvijati nore ideje. Ter naj pri izzivih družbe in okolja ne bodo le sledilci. »Bodite vplivneži!«
Mladi so izpostavili, da jih skrbijo onesnaženost in podnebne spremembe, vse večja družbena neenakost in staranje družbe pa tudi mobilnost. Obkroženi z znanjem strokovnjakov iz AMZS in sodelujočih organizacij so v enem dnevu nanizali 124 idej, kako preseči izziv odgovorne vožnje brez vpliva opojnih substanc, bontona v prometu, zabavne uporabe (javnih) prevoznih sredstev ter izziva nemobilnosti, s katero bi zmanjšali naš negativen vpliv na okolje in vsakodnevne prometne zastoje.
S sovrstniki so v skupinah izbrali po eno idejo, ki so jo ob podpori mentorjev razvili v uresničljivo rešitev. Kot so povedali, so jih pri tovrstni obliki skupnega inoviranja navdušila tako predstavitev primerov obogatene resničnosti (Augmented Reality) kot tudi energija ljudi, predavanje Sare Isaković in Cirila Komotarja, vaja javnega nastopanja, spoznavanje ljudi in sodelovanje, predvsem pa, da so »lahko izrazili svoje mnenje in podali ideje, ki bodo upoštevane«.
Ideje mladih se bodo razvijale in plemenitile. So gradnik festivala mobilnosti Garaža 2020, ki bo ob podpori Zavoda za šolstvo RS junija v Stožice pripeljal več tisoč mladih. »Želimo, da so zvezde festivala mobilnosti mladi, mi jih pri tem le podpiramo,« poudarjajo organizatorji festivala. Z Garažo, Idejnimi dnevom in podobnimi aktivnostmi mlade postavljamo v vlogo, ki so ji dorasli: da svoje znanje plemenitijo z idejami. Današnji razvijalci idej so jutrišnji inovatorji.
