Na zvezdnem nebu so nekatere zvezde bližje in lepše vidne, a za njimi, v daljavi, so oddaljene še druge, katerih svetloba šele prihaja med nas. Svet se vrti in vse potrebuje svoj čas. Bolj kot množični histeriji so moje pesmi namenjene intimi, da si jih pripovedujemo ali šepetamo na štiri oči.
V kakšni kondiciji pa je kantavtorstvo na Slovenskem? Ni namreč skrivnost, da ste osrednji impresarij festivala Kantfest, zato imate zagotovo dober vpogled v to.S svojega zornega kota vidim slovensko kantavtorstvo v živahnem pretakanju, naši najboljši kantavtorji so zagotovo enako kakovostni kot tuji. Še enkrat bom ponovil samega sebe: »Če bi bil slovenski jezik tako razširjen kot angleščina, bi bili naši kantavtorji svetovne zvezde!« Po dolgoletnem sodelovanju z irskimi, danskimi, poljskimi, nemškimi, bosanskimi, bolgarskimi, avstrijskimi, srbskimi in v zadnjem času tudi makedonskimi in španskimi kantavtorji ter festivali to lahko z gotovostjo trdim. »Izvoz in pretok« naše glasbe oziroma izmenjavo bi morala država podpreti, da ne bomo ostali zazidani v solzno dolino.
Boris A. Novak je nekoč zapisal: »Peter Andrej je eden izmed najbolj dragocenih glasov v slovenskem prostoru. Je pesnik in v isti sapi glasbenik, ti dve svoji umetnosti pa združuje v plemenito sintezo uglasbene poezije.« Na kakšen način se lotevate uglasbljanja poezije in po kakšnem ključu izbirate pesnike oziroma pesmi v obdelavo?Mojstra Borisa A. Novaka izjemno spoštujem, zato sem več kot počaščen ob teh besedah, kakor tudi ob sorodnih mislih pesniške bratovščine, ki ji pripadam. Ne spomnim se natančno, kdaj sem odkril, da ima beseda neverjetno moč, tako v dobrem kot v slabem smislu. Nekateri na tak način manipulirajo z množicami, pesniki šarmirajo na štiri oči. Glasba še podvoji moč besede. Glasbenik je služabnik besede. Prisluškuje vsaki njeni želji in ustreže vsakemu njenemu migljaju! Lahko je tudi obrnjeno. Kadar pišem besede na glasbo. Vedno sem izbiral pesnike in pesmi, ki so me v nekem obdobju na svojstven način usodno zaznamovali: Lorca, Brecht, Paul Eluard, Baudelaire… Ali pa celi sklopi: Boris A. Novak (plošča Hiša iz kart), Erika Vouk (plošča Zatópato), Janko Glazer (plošča Ciproš). Na novi plošči Levi in desni breg je takšnih pesnic in pesnikov kar dvajset! Na tak način jim vračam svoj dolg in jih izza knjižnih platnic in polic vračam med ljudi, v dogodek.
Ali tovrstno početje še lahko prištevamo med kantavtorstvo, saj vemo, da za kantavtorja velja, da je skladatelj pisec besedil in izvajalec obenem?Najenostavneje bo, če odgovorim v kantavtorski maniri: če pogledamo malce skozi prste in strune na kitari, bi tovrstno početje umestil med kantavtorstvo, če že moram predalčkati. Ne bi bil prestrog, saj navsezadnje od treh bistvenih pogojev – avtor glasbe in besedila ter izvajalec – izpolnjujem kar dve tretjini!
Album, ki ste ga naslovili Levi in desni breg, se posluša kot nekakšno posvetilo Mariboru in tamkajšnjim pesnikom.Maribor je moje mesto. Mesto, ki je impulzivno, včasih kolerično, prepolno nasprotij, a na koncu zelo širokosrčno. Je en tak trmasti upornik, kot Maister, Pohorski bataljon, pekrski dogodki, tamovci, ki so šli v stavko, mariborske vstaje, UP-ornik humanitarca Borisa Krabonje.
Tu vedno v »fris« dobiš, kar si iskal. Obstajata levi in desni breg »totega« Maribora. Pa najsi gre za nogomet, novinarstvo, založništvo, institucije, prihajajoči ali odhajajoči rod, literarne kroge in krožke. Tudi v pesništvu. Motiv levega in desnega me je spremljal že dolgo. In v svoji univerzalnosti ni vezan samo na »toti« prostor, čeprav iz njega prihaja. Počasi sem nabiral material, poskušal sem povezati mrtve pesnike z živimi, slumerje s kanoniziranimi, spregledane z razvpitimi, predrzne s sramežljivimi… Na koncu se je nabralo ogromno materiala, precej več, kot dopušča prostor na eni sami digitalni plošči. Zdaj so vsi skupaj na enem albumu. Povezujeta jih glasba in naša interpretacija. Ko zvrneš en odmerek Levega in desnega brega, ti postane jasno, kaj je imela v mislih novinarka Melita Forstnerič Hajnšek z ugotovitvijo: »Maribor z obema bregovoma je pesniška meka raznoterih poetik in stilov skozi čas.«
Nekatere pesnike poznamo bolj, druge manj, za nekatere še nismo nikdar slišali. Kako je potekal nabor in izbor?Vseh dvajset imen v Mariboru igra pomembno vlogo, nekatera pa tudi v mojem življenju. Izbral pa sem tiste pesmi, ki so me prepričale, v meni ustvarile neki odmev. Žal mi je vseh, ki sem jih moral tokrat izpustiti, a že danes sem prepričan, da bo projekt dobil nadaljevanje.
