Izvajanje mirovnih dogovorov iz Minska spremljata Francija in Nemčija, saj sta bila izpogajana v okviru normandijske četverice, ki vključuje še Rusijo in Ukrajino.
Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron sta voditeljem poročala o izvajanju dogovorov. Ker to ni zadovoljivo, je bilo podaljšanje pričakovano.
Sankcije, ki se nanašajo na finančni, energetski in obrambni sektor, je unija uvedla konec julija 2014 in jih nato septembra 2014 še okrepila. Marca 2015 je trajanje sankcij povezala z uresničevanjem mirovnih dogovorov iz Minska.
EU je poleg gospodarskih sankcij uvedla še niz drugih ukrepov v odziv na krizo v Ukrajini, na primer sankcije v obliki zamrznitve premoženja in prepovedi potovanja v unijo za posameznike in pravne osebe.
V odziv na nezakonito priključitev Krima Rusiji je uvedla še vrsto omejevalnih ukrepov na področju naložb in trgovine, ki se nanašajo le na ozemlje Krima.
Dosegli dogovor o cilju podnebne nevtralnosti do leta 2050
»Želimo, da Evropa postane prva podnebno nevtralna celina,« je poudaril predsednik Evropskega sveta Charles Michel in izpostavil, da so upoštevali različna izhodišča članic in regij v podnebni tranziciji.
Na plaz vprašanj, kako lahko imenuje tak razplet dogovor, je Michel odgovoril, da vse članice delijo isti cilj in ob tem sprejemajo to, da se ena država k temu cilju v tem trenutku ne more zavezati. Spomnil je, da je cilj maja na vrhu v Sibiuu podpiralo le osem članic, junija 24, danes pa torej vse ob poljski izjemi.
Poljski premier Mateusz Morawiecki je izpostavil, da je svoji državi v težkih pogajanjih izboril izvzetje iz cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050. Poudaril je tudi, da so regijam z največ izzivi pri postopnem odpravljanju odvisnosti od fosilnih goriv ponudili velikodušno financiranje v pomoč pri prehodu v brezogljično družbo.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je dejala, da želi Poljska najprej podrobno preučiti sklad za pravičen prehod v brezogljično družbo, ki ga namerava komisija predlagati januarja. Izpostavila je tudi, da v uniji razumejo stališča Poljske, kjer so nekatere regije resnično močno odvisne od premoga.
Mehanizem za pravičen prehod bo zagotovil podporo regijam in sektorjem, za katere bo tranzicija največji izziv, so voditelji zapisali v sklepih in pozdravili napoved cilja, da ta mehanizem spodbudi za okoli 100 milijard evrov zelenih naložb.
V pogajanjih so se močno kresala mnenja glede vloge jedrske energije pri uresničevanju podnebnih ciljev. Nekatere države, med njimi Češka, Francija in tudi Slovenija, so izpostavljale pomen jedrske energije pri podnebni tranziciji.
A države, tradicionalno zadržane do jedrske energije, kot so Luksemburg, Avstrija, Irska in Nemčija, niso naklonjene temu, da bi evropska sredstva namenjali za jedrske projekte. Luksemburški premier Xavier Bettel je zapretil z vetom na sklepe, če bo jedrska energija opredeljena kot možnost za zmanjšanje izpustov, ki bo upravičena do evropskih sredstev.
Voditelji so sicer v sklepih potrdili spoštovanje pravice vsake članice, da sama odloči o mešanici virov energije, s katero bo uresničila podnebne cilje in da izbere ustrezne tehnologije. Zapisali so tudi, da so nekatere članice izpostavile, da je jedrska energija del njihove mešanice.
