Po desetih mesecih množičnih in neprestanih demonstracij, ki so med drugim aprila vrgle z oblasti dolgoletnega in hudo bolnega predsednika Abdelaziza Boutefliko, so Alžirci, med katerimi jih ima volilno pravico 24 milijonov, včeraj volili njegovega naslednika. Rezultati naj bi bili znani danes.
Toda glavno protirežimsko gibanje Hirak (kar pomeni »gibanje«), ki zahteva odhod z oblasti vseh prijateljev 82-letnega diktatorja Bouteflike, ostro nasprotuje »tej maškaradi«, kot označuje te v resnici slabo pripravljene volitve. Organizirale so jih oblasti, ki so povsem v rokah vojske. Mnogi pa se bojijo, da bodo po volitvah, ko bo Alžirija dobila novega predsednika, generali, ki dejansko že vse od samostojnosti leta 1962 vladajo in imajo tudi večji kos pogače v gospodarstvu, zaostrili represijo proti protestnikom z argumentom, da so v državi omogočili »demokratične« volitve in da se situacija »normalizira«. Skratka, prav volitve bi bile lahko smrten udarec za prizadevanja za demokracijo. Vsaj letos pa je bila represija v Alžirija majhna, zlasti v primerjavi z Egiptom, Irakom in Sirijo.
Dvomljiva legitimnost
Vsekakor v opozicijskem Hiraku, ki ima veliko podporo množic, ne bodo priznali zmagovalca volitev. Za njih ne bo imel legitimitete, najprej zato, ker na volitvah nastopajo samo Bouteflikovi ljudje. Poleg tega naj že nekaj časa ne bi bilo alžirskih volitev brez goljufanja. Prepad, ki bo ločil Hirak in novega predsednika, bo bržkone nepremostljiv. Skoraj nihče tudi ničesar ne pričakuje od novega predsednika, saj naj vladajoča kasta, v kateri imajo večino generali, ne bi bila pripravljena izpustiti oblasti iz rok v državi z velikimi zalogami nafte in zemeljskega plina. Nekateri vendarle upajo, da bo novi predsednik začel proces demokratizacije. Ali pa bo celo pripravljen na dialog s Hirakom? Vsekakor se petkovi protesti, ki se jih v Alžiru udeležuje tudi več sto tisoč ljudi, s temi volitvami ne bodo končali. Glavna zahteva so ravno transparentne volitve in konec sedanjega režima, ki je s padcem Bouteflike samo zamenjal nekaj oseb na oblasti.
Upoštevan poziv k bojkotu
Hiraku pa je kljub veliki prisotnosti policije in grožnji z aretacijam uspelo včeraj ob volitvah organizirati še ene proteste (običajno so ti vsak petek). Uspešni so tudi Hirakovi pozivi k bojkotu volitev, saj se jih je na primer do 11. ure udeležilo manj kot osem odstotkov volilnih upravičencev. To pa so uradni podatki, torej bi bila lahko dejanska udeležba še veliko nižja.
Vseh pet predsedniških kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje, je sodelovalo v 20-letni Bouteflikovi vladavini. Glavni favorit je 74-letni nekdanji premier Abdelmadjid Tebboune, ki je po nekaterih ocenah blizu šefu vojske Ahmedu Gaïdu Salahu, dejanskemu vladarju Alžirije. Toda aretacija enega od Tebbounovih sodelavcev in tajkuna Omarja Alilata, obdolženega korupcije, ne kaže na to, da bi imel Tebboune tako neomajno podporo vodje režima.
Najverjetnejši še drugi krog
Ali Benflis, drugi pomemben kandidat, star sicer 75 let in prav tako nekdanji premier, pa je zaradi aretacije, pod obtožbo »vohunjenja za tujo državo«, izgubil člana vodstva svoje volilne kampanje. V boju za zmago je morda tudi 60-letni Azzedine Mihoubi, pisatelj in novinar, nekdanji minister za kulturo. Predsedniška kandidata sta še 57-letni nekdanji minister za turizem Abdelkader Bengrina in 56-letni predsednik ene od vladajočih strank Abdelaziz Belaïd. Težko bo kateri od te peterice že v prvem krogu dobil 50 odstotkov in zmagal brez drugega kroga.
