Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Štefanec je na današnji okrogli mizi, ki jo je komisija organizirala v okviru tedna boja proti korupciji, opozoril, da se je v Sloveniji izoblikovala praksa navidez pravilnega kadrovanja oz. da so se tisti, ki kadrujejo, naučili, kako morajo delovati, da bodo vsaj na videz kadrovali prav.
Postopki so izpeljani pravilno in tako, kot je predvideno, »a vrag je v podrobnostih«. Postopki so po njegovih besedah lahko izpeljani celo na družbeno sprejemljiv način, a obidejo standarde korporativnega upravljanja. Vladajoče garniture se po mnenju prvega moža KPK ne morejo upreti skušnjavam, ki jih prinašajo dobrobiti prevzema oblasti.
»Vlade se menjajo na dve tri leta, za politiko pa je kadrovanje eden od primarnih vzgibov, ki se mu ne želi odreči,« se je strinjal tudi profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Bogomir Kovač. Dodal je, da je pri kadrovanju v družbah v državni lasti politični interes vedno obstajal, je pa ta danes bolj skoncentriran, saj se obseg državne lastnine zmanjšuje.
Napredek na bolje smo po Kovačevi oceni vendarle dosegli. Pravila in sistem, ki je postavljen, po njegovih besedah omogoča večjo kritično presojo in se lahko danes o tem pogovarjamo na najrazličnejših ravneh.
Čeprav se bo besedah pravnika Gorazda Podbevška zdi, da se je kadrovanje v zadnjem obdobju decentraliziralo, pa po njegovih besedah že pred uvedbo agencije za upravljanje kapitalskih naložb, ki je danes sicer ni več, ni bilo ravno centralizirano.
V času vzpostavitve agencije je bilo po njegovih besedah problem najti vse družbe, kaj šele njihove upravljavce, ki so bili razpršeni po različnih ministrstvih. »Vtis je bil, da tudi ministri kakšne silne kontrole niso imeli,« je ocenil in dodal, da so imeli največji vpliv tisti z močjo, ki so se močno razširili v 90. letih.
Izziv korporativnega upravljanja so tudi primerni kadri
Po mnenju govorcev so izziv korporativnega upravljanja tudi primerni kadri. Kovač je izpostavil, da ima ljubljanska univerza okoli 450 programov, nobeden pa ni namenjen korporativnemu upravljanju. »Kar se tiče strokovnega znanja, je pomanjkanje v Sloveniji izjemno veliko,« je ocenil.
Državni sekretar na finančnem ministrstvu Metod Dragonja je medtem dejal, da je interesa za kadrovanje še vedno več kot je na voljo položajev. Dotaknil se je tudi plač vodilnih v družbah v državni lasti in ocenil, da sistem, ki omejuje njihove prejemke, ni odločujoč faktor pri kadrih.
Da bi zakonski okvir spreminjali, po besedah Dragonje ni velike potrebe ali volje. Sistem omogoča nagrajevanje rezultatov in ima variabilne elemente, ki po svetu delujejo. Po njegovem mnenju bi bili sicer lahko morda bolj izrazito vezani na to, ali nadzorni sveti in uprave dosegajo rezultate. Korporativno upravljanje v družbah se odraža na ekonomskih kazalnikih in nobeni drugi ne morejo nadomestiti ekonomske uspešnosti, je prepričan.
Kvaliteta korporativnega upravljanja naj bi se izboljšala
Dragonja je na okrogli mizi še ocenil, da se je kvaliteta korporativnega upravljanja v Sloveniji izboljšala, imamo pa prostor za napredek. »Smo na dobri poti, da se vpliv politike na kadrovanje zmanjša,« je dejal.
Izvršni direktor Kluba slovenskih podjetnikov Goran Novković se je dotaknil primerjave pri kadrovanju v podjetjih v državni ali lokalni lasti ter podjetji v zasebni lasti. Bistvena razlika je, da so politiki upravljavci premoženja državljanov, v zasebnem sektorju pa so družbe zelo različne. So podjetja, ki kotirajo na borzi in kjer morajo biti standardi korporativnega upravljanja zelo visoki, so pa tudi družbe, ki se na to še privajajo, je pojasnil.
Ozrl se je na nedavne poskuse političnih kadrovanj, ki so odmevali v javnosti. »Več kot je znanih, bolj zrela je družba,« je ocenil in dodal, da bi bil vesel, če bi bilo sumov kršitev naznanjenih še več.
Med drugim so na okrogli mizi izpostavili primer, ki je odmeval v javnosti, ko naj bi zdaj že nekdanji generalni sekretar največje vladne stranke LMŠ Brane Kralj predsednici nadzornega sveta Ireni Prijović naročil, da država pričakuje imenovanje Igorja Šoltesa za direktorja Uradnega lista. Podbevšek je izpostavil, da Prijovićeve ne gre obravnavati kot herojke, saj bi to morali narediti vsi.
Štefanec je strnil, da politična kultura na tem področju v Sloveniji še zdaleč ni na visoki ravni, saj akterji redko prevzemajo politično odgovornost za zdrse, ki pa niso redki. Upamo, da je tega vedno manj in da bomo nadzorni organi, ki bdimo nad tem, pripomogli k temu, je dejal.
