Štefanec je na novinarski konferenci ob današnjem mednarodnem dnevu boja proti korupciji spomnil, da je bila na ta dan leta 2003 sprejeta mednarodna konvencija ZN za boj proti korupciji, njena podpisnica pa je tudi Slovenija.

Eden pomembnejših členov konvencije je njen šesti člen, ki govori o tem, da so vse države pogodbenice dolžne zagotoviti obstoj organa, ki se v posamezni državi bori zoper korupcijo. Slovenija je tej zavezi prisluhnila in že leta 2004 ustanovila KPK, ki je oktobra letos zaznamovala 15-letnico delovanja.

Konvencija predpisuje tudi zagotavljanje neodvisnosti delovanja organa. Kot je poudaril Štefanec, so s tem področjem relativno zadovoljni, saj si še nihče ni privoščil poskusa vplivanja nanj kot predsednika ali na njegova namestnika. Od podpisnic konvencije pa ta tudi zahteva, da zagotovijo finančne in kadrovske pogoje za delovanje komisije. V KPK so s tem »relativno zadovoljni, ne pa popolnoma«. Vsako leto znova se borijo za ustrezno višino sredstev, včasih so uslišani, ne pa vedno, je pojasnil.

Nasploh je predsednik KPK ocenil, da je Slovenija kot družba še »relativno zelo obremenjena s korupcijo, obenem pa opozoril, da zlasti izvršilna oblast ne prisluhne dovolj KPK«. Zato od nje pričakuje ustrezne reakcije.

Štefanec je, kot rečeno, tudi pojasnil, da je uradu predsednika republike Boruta Pahorja posredoval prijavo za ponovno kandidaturo za predsednika KPK. Njegova namestnika Uroš Novak in Simon Savski pa kandidature za predsednika nista oddala.