Od leta 1995 nad ljubljanskim sprevodom bedi ekipa Ljubljanskega lutkovnega gledališča, vse pa se je začelo s predstavo, ki jo je leto prej 3. decembra režirala Nina Skrbinšek. Občinstvo je igro Miklavžev večer odlično sprejelo, v vlogi Miklavža je nastopil Robert Waltl, na pobudo takratnega direktorja LGL Ignacija Šunjića pa se je predstava naslednje leto prestavila na ulico. Med tistimi, ki so se kot Miklavž največkrat pomešali med otroke, je danes žal že pokojni Karel Brišnik, srebrno ali zlato oblačilo si je na predvečer nadel tudi Alojz Svete. moči dobrega moža pa je izkusil tudi Iztok Jereb, a ga je nastop pred množico otrok tako čustveno izčrpal, da naslednje leto ni več hotel nadeti oblačila. Zato pa zadnja leta vlogo Miklavža prevzema Tomaž Gubenšek, ki so ga med otroke tudi letos pospremili angeli in parklji.
»Ta mala župa« otroka spravil v jok
Slabo uro pred začetkom sprevoda smo pokukali tudi na Oder pod zvezdami, kjer se je na sprevod pripravljalo okoli 120 angelčkov in parkljev. V zaodrju smo prestregli tudi glavnega parklja, tistega, ki gol in prekrit zgolj z rdečo barvo bruha ogenj med sprevodom. Kot nam je dejal, je parkelj že dobrih dvajset let. »Sprva smo sodelovali kot člani barjanskega gasilskega društva,« pove Zalar. »Naš nastop je morda za koga od staršev grozen, vendar je vse v mejah normale. To pomeni, da je prav, da se otrok malo prestraši. Vendar moraš imeti tudi kot parkelj občutek in zaznati otrokovo stisko,« je še povedal glavni parkelj, mlajši, enajstletni »ta mala župa«, kot ga kličejo kolegi, pa je ponosno priznal: »Luštno je malo prestrašit otroke. Res pa je tudi, da sem kakšnega že spravil v jok.« Da je joka po ulicah čim manj, pa poskrbijo tudi nenapisana pravila, ki jih udeleženci sprevoda dobijo od producentke Alje Cerar Mihajlović: »Vsako leto sodelujemo z bolj ali manj isto ekipo parkljev, ki pa so zadnja leta precej bolj umirjeni. Imajo namreč navodila, da so pridni, da ne drezajo in ne silijo v otroke in so le del sprevoda.«
Ljubljanski Miklavž piškote peče v Mengšu
Miklavževanje v Ljubljani ima sicer dolgo tradicijo. Kot pravi Mojca Ferle, muzejska svetnica iz kustodiata za urbano etnologijo Muzeja in galerij mesta Ljubljana, so v Ljubljani Miklavžev sejem po drugi svetovni vojni ponovno oživeli leta 1991. »Sicer pa se Miklavž ponovno pojavi konec 80. let 20. stoletja, ko je v vlogi parklja nastopala Svetlana Makarovič,« omeni kot zanimivost Ferletova. Na prihod Miklavža se prvič spomnimo ob jesenskih večerih, ko na nebu zažari rdeča zarja. Takrat pravimo, da »Miklavž piškote peče«. »V ljubljanski okolici so nekdaj menili, da ima Miklavž pekarno v Mengšu,« pove Mojca Ferle.
